Davščine na dediščino in darila

Obdavčitev dediščine in daril ureja Zakon o davku na dediščine in darila. Za podarjeno in podedovano premoženje veljajo zelo podobni pogoji obdavčitve. Vsi pobrani davki na osnovi nepremičnin pripadajo občini. Iz obdavčitve so izvzete premičnine (tudi vrednostni papirji in denar), katerih skupna vrednost je nižja od 5.000 €.

Davčna obveznost

Za davčno osnovo se šteje vrednost podedovanega premoženja ali darila po odbitku dolgov, stroškov in bremen, ki se ga tikajo. Pri nepremičninah predstavlja obdavčljivo vrednost 80 % posplošene tržne vrednosti. V obdobju, ko posplošena tržna vrednost še ni določena, pa velja vrednost nepremičnine, ki bi se jo dalo doseči v prostem prometu. V davčno osnovo se seštevajo vsa darila, ki jih prejemnik prejme od istega darovalca v roku 12 mesecev od prejema prvega darila.

Pri prodaji ali odtujitvi nepremičnin, ki jih je prejemnik prejel v dar po 1. januarju 2002, se ugotavlja tudi dobiček od kapitala in s tem povezani davek (več >> ). To ne velja za pogodbe o dosmrtnem preživljanju in pogodbe za darilo za primer smrti.

Prejemnik darila mora v roku 15 od sklenitve pogodbe vložiti napoved za odmero davka. V primeru pogodbe o dosmrtnem preživljanju in darilne pogodbe za primer smrti, mora prejemnik v 15 dneh po sklenitvi pogodbe le-to prijaviti, po smrti preživljanca oz. darovalca pa mora v 15 dneh vložiti napoved za odmero davka.

V primeru dedovanja davčni urad odmeri davek na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju, ki mu ga posreduje zapuščinsko sodišče.

Davčni organ izda odločbo o odmeri davka v 30 dneh po prejemu napovedi oz. pravnomočnega sklepa o dedovanju.

Davčne stopnje >>

Oprostitve

Pri darilih in dediščinah je več oprostitev plačila davka. Plačila davka so oproščeni dediči in obdarjenci prvega dednega reda (neposredni potomci in zakonski ter izvenzakonski partnerji) ter z njimi izenačeni prejemniki: zet, snaha, pastorek in partner v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Plačila davka so oproščene tudi organizacije, ki opravljajo kulturne, izobraževalne, raziskovalne, socialno-varstvene, zdravstvene, verske, dobrodelne ali človekoljubne dejavnosti ter dejavnosti zaščite in reševanja. Vendar pa mora biti prejeto premoženje namenjeno opravljanju dejavnosti. Prejemnik premoženja, ki ga brez povračila odstopi omenjenim organizacijam državi ali občini, tudi ne plača davka.

Davka ne plača tudi oseba, ki ima status kmeta, ki prejme kmetijsko zemljišče, gozdno zemljišče ali celo kmetijo ter prejemnik (nekmet), ki prejme zaščiteno kmetijo. Če prejemnik v roku petih let kmetijo ali zemljišče proda, ali drugače odtuji, je dolžan plačati davek. Enako velja, če se preneha ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo ali ne obdeluje zemljišč v skladu z zakonom.

Nastanek besedila: marec 2008.
Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog