Davčni postopek

Davčni postopek je proces pobiranja davkov. Ureja ga Zakon o davčnem postopku. V skladu z zakonom morajo delovati davčni organi, kadar odločajo o obveznostih, pravicah in pobiranju davkov, nudijo pomoč pri pobiranju davkov, pri izmenjavi podatkov z drugimi članicami EU in pri izvajanju mednarodnih pogodb. Zakon o davčnem postopku ureja pobiranje davkov, pravice in obveznosti zavezancev, varovanje podatkov, pridobljenih v postopku pobiranja davkov in medsebojno pomoč pri pobiranju davkov in izmenjavo podatkov med državami EU.

Davčni postopek se lahko izvaja na dveh stopnjah. Na prvi stopnji sta pristojni Davčna uprava RS in Carinska uprava RS, na drugi stopnji pa Ministrstvo za finance. Za posameznega zavezanca je v praksi pristojen davčni urad, pri katerem je zavezanec vpisan v davčni register. Če zavezanec ni vpisan v davčni register, je pristojen urad, kjer je davčna obveznost nastala.

Davčni postopek se začne, ko davčni organ prejme davčno napoved, ali drug dokument o davku, ali ko opravi kakršnokoli procesno dejanje z namenom uvedbe davčnega postopka. Postopek se lahko začne na zahtevo stranke ali pa po uradni dolžnosti.

Davčni organ v davčnem postopku izda odmerno odločbo. To je odločba, ki določa, koliko davka je zavezanec dolžan plačati. Pred izdajo odločbe mora davčni organ presoditi vse dokaze, ki jih prejme in ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki imajo pomen za odločbo. Strankam mora omogočiti, da zavarujejo in uveljavljajo pravice in interese. Če so podatki iz davčne napovedi popolni in pravilni, ali pa sam ima ali lahko zbere uradne podatke, potem ni potreben predhodni ugotovitveni postopek.

V davčnem postopku mora vsak zavezanec za davek svoje trditve podkrepiti z dokazi, ki jih predloži. Enako mora storiti davčni organ. Trditve se dokazujejo s pisno dokumentacijo, poslovnimi knjigami in evidencami, ki se vodijo v skladu z davčno zakonodajo. Zavezanec lahko predlaga tudi drugačna dokazna sredstva.

V davčnem postopku nastanejo določeni stroški. Stroške zaradi davčnega postopka pokrijeta zavezanec in davčni organ, in sicer tako, da vsak krije svoje stroške. Stroške samega postopka pa krije tista stran, za katero se je postopek končal neugodno. Če se ugotovitve organa ne razlikujejo od vložene napovedi, krijeta vsak svoje stroške. V primeru, da so bile v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora odkrite nepravilnosti, katerih posledica so višje davčne obveznosti, stroške postopka krije davčni zavezanec. Stroške postopka plača udeleženec postopka, če jih povzroči po svoji krivdi.

Ko davčni organ ugotovi višino davčnih obveznosti, izreče odmerno odločbo. Odmerna odločba lahko določa višino odmerjenega davka ali pa višino vračila davka. Odločba se vroči z navadno vročitvijo, kot datum vročitve pa se šteje 20 dan od dneva odprave. Če davčni zavezanec na plača davka v roku ali v roku ne izpolni svojih obveznosti, se mu vroči odločba, sklep ali drug dokument z osebno vročitvijo.

Če se zavezanec ne strinja z odmerjenimi davčnimi obveznostmi, se lahko v roku 15 dni od vročitve pritoži. V primeru odločbe na podlagi davčnega inšpekcijskega nadzora je rok 30 dni. Pritožba ne zadrži izvršbe odločbe. Če davčni organ oceni, da bi bilo mogoče pritožbi ugoditi, odloži izvršbo.

Če davčni organ izve za nova dejstva ali dokaze v zvezi z opravljenim davčnim postopkom, lahko v petih letih obnovi davčni postopek. Obnovo postopka lahko v enakem roku predlaga tudi davčni zavezanec.

Če pride med postopkom do očitne napake in je bil zavezancu odmerjen previsok davek, lahko davčni organ odločbo odpravi, razveljavi ali spremeni po uradni dolžnosti ali na zahtevo zavezanca.

Davčni zavezanec je dolžan vse davčne obveznosti poravnati do predpisanega roka. Če tega ne stori, začnejo teči zamudne obresti, ki jih predpiše vlada. Dnevna obrestna mera znaša 0,0274 %. Obresti se obračunavajo le od davka, ne pa od zamudnih obresti, kazni in stroškov postopka. Zamudne obresti se ne zaračunajo, dokler ne presežejo vrednosti 10 €. Enake obresti veljajo tudi, za preveč ali neupravičeno odmerjen davek, razen če zavezanec sam izračuna in plača davek. Če bi plačilo davka ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov, lahko davčni organ dovoli odpis, delni odpis ali odložitev plačila. Plačilo se lahko odloži za največ dve leti ali pa se določi obročno odplačevanje v največ 24 mesečnih obrokih.

Davčni urad preveč plačani davek vrne po uradni dolžnosti v 30 dneh od dneva vročitve odločbe. Enako velja, če je bil davek plačan, odločba pa odpravljena ter zadeva vrnjena v postopek. Če je preveč plačani davek manjši od 10 €, se ga vrne na podlagi zahteve zavezanca, sicer pa se ga upošteva pri plačilu drugih davkov.

Pravica do odmere davka zastara v petih letih od dneva, ko bi bilo treba davek obračunati, odmeriti ali plačati. Pravica do izterjave zastara v petih letih od dneva, ko bi bilo treba davek plačati. Enako velja za vračilo preveč plačanega davka. Zastaranje se prekine z ustreznim uradnim dejanjem davčnega urada ali z dejanjem zavezanca. Ne glede na prekinitve, pa zastara pravica odmere ali vračila po desetih letih.

Če davčni zavezanec v predpisanem roku ne poravna svojih obveznosti, začne davčni organ izvršbo. Izvršbo lahko izvede na vsem premoženju ali premoženjskih pravicah dolžnika. Izvršba se lahko izvede tudi na posojilih in predplačilih. Dolžnik mora na zahtevo predložiti seznam premoženja skupaj z dokazili o lastninskih in drugih pravicah.

Če dolžnik nima dovolj sredstev, s katerimi bi bilo mogoče z izvršbo pokriti dolg, se ta pokrije iz sredstev ožjih družinskih članov, ki so jih dobili od dolžnika v letu, ko je nastal dolg ali kasneje. Če je dolžnik v letu oz. po letu, ko je nastala davčna obveznost, odtujil premoženje, da bi se izognil plačilu davka, se lahko odtujitev izpodbija.

Stroške izvršbe plača dolžnik, razen če se dokaže, da izvršba ni bila upravičena. Zoper izvršbo se je mogoče pritožiti, vendar pritožba ne zadrži začetka izvršbe. Izvršba se ustavi, če je davek plačan, če izvršba ni dovoljena, če se opravi proti komu, ki ni dolžnik, porok ali garant, davek ugasne, zastara pravica do izvršbe ali če odpravljen, spremenjen ali razveljavljen izvršilni naslov ali razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti.

Nastanek besedila: marec 2008.
Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog
Prijavite se na
brezplačne E-novice

Anketa

Moja hiša potrebuje