Zemljanke

zemljanka

V zemljo vkopane hiše so bile eno prvih bivališč človeka. Zaradi same globine so človeka ščitile pred mrazom in vročino ter nudile osnovno zaščito pred vremenskimi vplivi. Odvisno od sestave tal, so bile od znotraj »obzidane« z lesom ali kamnom. Za kritino se je uporabilo okoliško vejevje, listje in tudi kamen.

Arhitektura zemljank se je pri nas ponekod ohranila vse do danes, le da ti podzemni prostori niso več namenjeni prebivanju, temveč shranjevanju živil in pridelkov. Vsebnost vlage v zemlji namreč ugodno vpliva na ozimnico, zaradi same globine pa ne pride do zmrzovanja.

Klub temu, da danes načeloma ne gradimo več takšnih bivalnih objektov, gradnja bivališča pod nivojem tal še vedno predstavlja izziv za arhitekte. Hiša, ki je »skrita« v zemlji še vedno lahko zadosti vsem bivanjskim zahtevam človeka. Zaradi svoje globine ni tako velike potrebe po toplotni izolaciji, saj je temperatura nad nivojem ledišča in celo leto bolj ali manj konstantna. Tovrstni objekti niso kriti s klasično kritno, temveč je streha ozelenjena. Na ta način se objekt zlije z okoljem, hkrati pa ne prihaja do pregrevanja, niti ne vplivamo bistveno na naravni krog poti vode.

Kljub temu, da je objekt vkopan v zemljo, je še vedno lahko zelo svetel. Ustrezno količino svetlobe zagotovimo s svetlobniki, najpogosteje pa sredinski del objekta predstavlja atrij, ki dovaja svetlobo v prostore.

Pri nas takšnih bivališč še ni moč zaslediti, vendar predstavljajo potencial za nadaljnjo gradnjo. Z ustreznim načrtovanjem takšen objekt lahko zadosti vseh tehničnim zahtevam, poleg tega pa zaradi svoje neobičajnosti lahko doseže tudi visoko estetsko vrednost.

Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog