Celulozni kosmiči
Prvi zapisi o uporabi časopisa za namen izolacije segajo že v 19. stoletje, sama ideja je nastala v ZDA in Kanadi in se po letu 1940 razširila v skandinavske dežele. Sprva je časopisni papir ščitil pred vetrom in vlago v iz desk narejenih stenah.
Celulozni kosmiči so pravzaprav recikliran časopisni papir. Za proizvodnjo ne potrebujemo novih surovin, po koncu uporabe pa so razgradljivi. Ker so celulozni kosmiči organski material, narejeni so iz lesa, jih moramo ustrezno zaščititi – impregnirati. V ta namen jim dodamo borovo sol, ki je tudi naravni konzervans. Izolacija je tako zaščitena pred plesnijo in žuželkami.
Način vgradnje je odvisen od mesta vgradnje. Uporabimo lahko metodo prostoročnega nasipanja in vpihovanja v stene ali streho ter (mokro) pršenje na stene ali strop. Pri vgrajevanju izolacije v razsutem stanju moramo prostor skrbno pripraviti. Obodne stene in tla moramo zaščititi s folijo, da preprečimo uhajanje. Razsuto stanje je pravzaprav prednost te izolacije, saj lahko zapolnimo še tako nedostopno mesto.
Celulozni kosmiči so kot toplotna izolacija vsestransko uporabni: v strehah, stropih, suhomontažnih podih, v predelnih stenah, lesenih skeletnih stenah, kot dodatna izolacija na notranji strani sten iz brun in masivnih zidov. Toplotna prevodnost je od 0,035 do 0,45 W/mK. Posebnost celuloznih kosmičev je, da jih lahko tudi posesamo iz objekta in ponovno uporabimo ob adaptaciji ali na novem objektu.
Glede na to, da je surovina za celulozne kosmiče les, se zato tudi obnašajo kot les; sprejemajo in oddajajo vlago. Za razliko od sodobnih umetnih izolacijskih materialov se kosmiči lahko navlažijo skoraj do 40 % in pri tem ne izgubijo izolacijskih lastnosti, saj se vodna para porazdeli po vsej izolaciji.