Apneni ometi

Apneni ometi imajo v slovenskem prostoru veliko širšo tradicijo kot ilovnati, saj so se slednji v glavnem uporabljali le v z ilovico bogatih krajih, predvsem v Prekmurju. Dostopnost apna in njegove dobre lastnosti pa so botrovale temu, da se je apno v gradbeništvu ohranilo vse do danes.

Prednost apnenega ometa pred ilovnatim je njegova obstojnost pred vremenskimi vplivi. Glinene omete brez ustrezne zaščite dež namreč lahko spere, zato so se glineni ometi uporabljali večinoma v notranjosti objekta, apneni pa na zunanji strani.

Za izdelavo apnene fasade se uporablja gašeno apno. Nanaša se v dveh slojih, najprej kot sloj grobega in nato še kot sloj finega ometa. Podobno kot glineni ometi se tudi apneni lahko nanašajo na podlago iz trstike. Trstika je namreč eden redkih naravnih materialov, ki na dolgi rok najbolje prenaša izpostavljenost vlagi.

Apneni ometi so izjemno hvaležna izbira v primeru sanacije starih kamnitih stavb oziroma objektov, kjer zaradi morebitne vlage obstaja tveganje nastajanja plesni. Za razliko od ilovnatega ometa je apneni zelo bazičen in deluje antiseptično oziroma preprečuje morebiten nastanek plesni. Iz podobnih razlogov se apno še vedno uporablja za beljenje sten.