Novice - Obnovljivi viri

novica

Varčevanje z vodo

Objavljeno dne 16.11.2009

Voda je dragocena naravna dobrina, ki je življenjskega pomena za vse organizme, pomembna pa je tudi za gospodarski razvoj. Največja porabnika pitne vode sta industrija in kmetijstvo.

Z razvojem družbe je zaradi hitre rasti prebivalstva, urbanizacije in okoljsko neodgovornega ravnanja kakovost vode ogrožena. Tako higiensko neoporečna voda postaja vedno bolj pomembna dobrina, do katere veliko ljudi na svetu nima dostopa.


Voda je vedno bolj pomembna dobrina

Trenutno v Sloveniji še nimamo resnih problemov z zagotavljanjem in oskrbo s čisto pitne vode. Zaradi podnebnih sprememb, ob povodnjih in vedno večjih in daljših sušnih obdobjih, pa se v prihodnosti tudi pri nas pričakujejo tovrstni problemi. V Sloveniji bomo tako do leta 2015 uresničili okoljske cilje le, če bomo zmanjšali njeno porabo in onesnaževanje, saj so vse dolgoročne napovedi brez ukrepov zaskrbljujoče. Ne samo zaradi varovanja okolja, ampak tudi zaradi znižanja stroškov v gospodinjstvih, bi morali biti posamezniki motivirani za racionalno porabo in varčevanje z vodo. Dejstvo je, da je ogrevanje prostorov in vode običajno najvišji strošek v gospodinjstvih. Povprečna poraba vode na prebivalca v Sloveniji znaša 150 litrov na dan, od tega približno polovico vode segrejemo. Cena vode se je od leta 1988 dvignila za 150 %, pričakujejo pa se še večje podražitve, saj bodo zagotovo rasli prispevki za vzdrževanje kanalizacijskega omrežja in čiščenje odplak.

Poraba tople vode se med gospodinjstvi razlikuje. V mestih je poraba vode trikrat večja kot na podeželju. Varčevalni potencial pri gospodinjstvih z visoko porabo predstavlja:

  • zapiranje vode med umivanjem zob, tuširanjem, pomivanjem posode. Na ta način prihranimo 11 do 20 litrov vode v minuti; kot zanimivost naj navedemo, da je raziskava o energetski učinkovitosti Slovenije pokazala, da se tretjina vprašanih pri ravnanju s toplo vodo ne obnaša racionalno, saj je ne zapira med tuširanjem, umivanjem zob ali pomivanjem;
  • prhanje, namesto kopanja (polna kad predstavlja 3 do 4 krat toliko tople vode kot prhanje); za kopanje porabimo približno 150 do 200 litrov vode, za prhanje pa samo 60 do 80 litrov ali celo manj, če zapiramo vodo v času miljenja;
  • namestitev varčnih prh (varčne prhe lahko porabijo tudi do manj 50% vode);
  • z namestitvijo mešalne baterije, lažje nastavimo želeno temperaturo vode;
  • vgradnja kapljičnega ali vrtljivega nastavka; na pipe umivalnika in pomivalnega korita se vgradi kapljični ali vrtljivi nastavek. Kapljični nastavek zmanjša količino vode, ki priteče skozi pipo in razbije curek v majhne kapljice. Letno lahko na ta način privarčujemo do 3.000 litrov vode na osebo;
  • vgradnja vodne zapore v straniščni kotliček; za splakovanje stranišča se v gospodinjstvu porabi večkot tretjina vode, saj iz kotlička pri splakovanju običajno odteče vsaj za polovico več vode kot je potrebno; z vgradnjo vodne zapore, bo voda tekla samo toliko časa, dokler bomo držali gumb za splakovanje. Na ta način lahko prihranimo približno 8.000 litrov vode na leto.

Kot zanimivost naj povemo, da so stranišča prihodnosti brezvodna ali kompostna.


Kapljanje vode iz pipe porabi tudi do 50 litrov vode dnevno

Pomembno je tudi, da pipo iz katere kaplja nemudoma popravimo, saj tako prihranimo do 50 litrov vode na dan. V primeru, da ročno pomivamo posodo, napolnimo korito z vodo in dodajmo prašek. Nato hitro sperimo posodo pod počasnim curkom vode. Tudi pri kuhanju lahko varčujemo z vodo, in sicer tako, da v lonec za kuhanje natočimo ravno prav in ne preveč vode. Vodo za pitje shranimo v hladilnik, kajti vsakič, ko odpremo vodo in čakamo, da priteče hladna voda, izgubimo veliko vode. Zamrznjene stvari čez noč odtajajmo v hladilniku in ne pod tekočo vodo.

Z nobenim drugim ukrepom pa ne moramo prihraniti toliko pitne vode kot prav z uporabo deževnice, saj je prihranek lahko tudi do 50 %. Izkoriščanje deževnice je ekološka alternativa, primerna za individualne hiše. Deževnico uporabljamo lahko za vsa opravila, kjer kakovost vode ni pomembna. Največji potencialni prihranek se kaže pri splakovanju straniščne školjke, saj v povprečju ena oseba na dan porabi 45 litrov dragocene pitne vode. Je tudi zelo uporabna za pranje avtomobilov.

Deževnico najpogosteje zbiramo na strehi in jo skozi cevi in filtre speljemo v zbiralnik.

Sistemi za zbiranje deževnice s primerno velikim rezervoarjem niso poceni, vendar se taka naložba povrne v petih do osmih letih.

Na koncu bi lahko zaključili, da vsaka kaplja šteje oz., da je vsaka kaplja vode pomembna. Z zglednim odgovornim ravnanjem s pitno vodo, bomo vplivali tudi na vzgojo naših otrok. Na ta način, z rastjo zavesti o pomenu pitne vode, se nam za prihodnost ni potrebno bati.

Samanta Zupan

Vir: SLONEP
Dodaj v:
  • RSS Novice
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog