Izkoriščanje vetra

Izkoriščanje vetra, kot vira energije, je bilo poznano že več tisočletij nazaj. Že pred več kot 5000 leti so Egipčani izkoriščali veter za pogon ladij. Kasneje se je veter uporabljal za pogon mlinov na veter. Ponekod so tovrstne mline uporabljali za črpanje vode. Izum parnega stroja v 18. stoletju je vsaj za sto let zmanjšal pomen vetra kot energijskega vira, hkrati pa tudi zanimanje za njegovo izrabo. Šele zavedanje, da so nekateri viri energije omejeni, je zopet obudilo zanimanje za izrabo vetra. Danes veter s pomočjo vetrnic izkoriščamo predvsem za pridobivanje električne energije.

Vetrnice so oblikovane tako, da prenašajo energijo vetra (kinetično energijo) na generator, ki spreminja mehansko energijo v električno energijo. Pridobljeno električno energijo lahko shranimo v baterijah, uporabimo neposredno ali jo prenašamo v omrežje. Za delovanje vetrne elektrarne moramo imeti na voljo ustrezno hitrost vetra. Pri premajhni hitrosti se vetrnica ne zažene, pri veliki hitrosti pa se vetrnica, zaradi preprečitve poškodb, ustavi. Prav tako mora biti hitrost vetra čim bolj stalna. Izkoristek vetrnic je danes približno 30 %.

Kljub razširjenosti izkoriščanja vetra s postavitvijo vetrnic po svetu, pa v Sloveniji v tem pogledu močno zaostajamo. Na tržišču sicer obstajajo manjše vetrnice (premer do 5 m) namenjene posameznikom, vendar je, glede na to, da Slovenija ni ravno vetrovna, njihova ekonomska upravičenost vprašljiva.

Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog
Prijavite se na
brezplačne E-novice

Anketa

Moja hiša potrebuje