Domače vetrnice

Če imamo zagotovljene ustrezne pogoje, si lahko omislimo vetrnico na domačem dvorišču. Preden se odločimo za tovrstno naložbo, si moramo najprej odgovoriti na vprašanje, zakaj si pravzaprav vetrno elektrarno želimo: zato, da smo neodvisni od zunanjega električnega omrežja, kot dopolnilni vir energije ali pa zgolj zato, da bi bili bolj »eko«?

Slovenija ni vetrna dežela, vendar obstajajo mikrolokacije, na katerih je zadostna količina dovolj močnega vetra za pogon vetrnic. Minimalna potrebna hitrost vetra je 2-3 m/s (odvisno od tipa vetrnice). Pogoj je, da je veter čim bolj stalen. Pri premajhnem vetru se vetrnica namreč ne bo vrtela, pri premočnem pa se bo zaradi varnosti ustavila. Da bi ugotovili, kolikšna je količina vetra, opravimo meritve v daljšem časovnem obdobju.

Vetrnice za proizvodnjo električne energije so nameščene vsaj 5 m od tal. Da so mehansko stabilne, je treba zagotoviti ustrezno konstrukcijo. V ta namen postavimo betonski ali kovinski steber, lahko pa jo namestimo tudi na streho hiše. Poleg vetrnice potrebujemo še ustrezen generator, ki je z njo povezan. Za uporabo v gospodinjstvu potrebujemo še inverter, ki spreminja enosmerni tok v izmeničnega, napetosti 220 voltov. Če energije ne bomo oddajali v javno omrežje, potrebujemo še ustrezne akumulatorje, ki bodo pridobljeno energijo shranili.

Za potrebe gospodinjstva je primerna vetrnica z močjo vsaj 5 kW. Za takšno vetrnico potrebujemo 12 m visok stolp, premer njenih treh elis pa znaša 6,4 m. Najmanjša hitrost vetra pri kateri se vetrnica zažene, je 2 m/s, največja pa 25 m/s. Idealna hitrost vetra za obratovanje je 10 m/s.

Glede na zakonodajo v začetku leta 2009, spada postavitev vetrnice za proizvodnjo električne energije med naložbena vzdrževalna dela. Zanje velja, da je, če je s predpisom določeno, treba pred začetkom vzdrževalnih del pridobiti soglasje, mora investitor vložiti zahtevo za izdajo soglasja pri pristojnem organu oziroma službi.

Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog