Les

Les je material, ki človeka spremlja že od samega začetka razvoja. Zaradi njegovih različnih oblik v naravi, ga je človek že v prazgodovini uporabljal za različne namene: za orožje, orodje, kurjavo in graditev bivališč. Lesa je bilo povsod dovolj vendar pa v svoji osnovni obliki ni vedno ustrezal namenom uporabe. Zato so se razvili različni načini obdelave in predelave lesa. Danes je po proizvodnji les v primerjavi z drugimi surovinami v samem vrhu svetovne proizvodnje. Med večjimi porabniki lesa je ravno pohištvena industrija. Kljub razvoju novih materialov, je danes še vedno večina pohištva narejenega iz lesa. Glavni vzroki za tako veliko uporabo so: fizikalne lastnosti, vizualne lastnosti, lahka dostopnost materiala in s tem povezana nizka cena v primerjavi z drugimi surovinami.

Primerno posušen les je trajen, če ni izpostavljen velikim nihanjem vlage. Je zelo odporen na različne obremenitve, kar pomeni, da je manj občutljiv na napake v konstrukcijah. Njegova zgradba je takšna, da ga je mogoče enostavno in z lahkoto obdelovati. Struženje, žaganje, dolbenje ne zahteva veliko energije in pod spretnimi rokami nastajajo različni unikatni leseni izdelki. Les ima slabo lastnost, da se pri nihajoči vlažnosti razteza in krči. Posledica tega je, da lahko pride do zvijanja in poškodb pohištva, če ni pravilno izdelano.

Za pohištveno industrijo je zelo pomemben videz lesa. Čeprav je na trgu veliko pohištva, ki je sicer iz lesa, vendar je iz zunanje strani ali prevlečen z drugimi materiali ali pa pobarvan z neprosojnimi barvami, pa je najlepše pohištvo, ki kaže naravno podobo lesa. Zaradi letnih nihanj v rasti nastanejo v lesu iz zmernega podnebnega pasu letnice, ki tvorijo različne barvne vzorce. Ti vzorci so odvisni od rastnih pogojev na rastišču drevesa, od drevesne vrste in od starosti drevesa. Nekatere drevesne vrste imajo še posebne lastnosti, ki so lahko še bolj mamljive. Tu izstopajo predvsem nekatere tropske vrste (npr. tik), ki se jih zaradi načina pridobivanja, ki je zelo škodljivo za okolje (tropski gozd), izogibamo in nekatere druge vrste, ki zaradi nekaterih »napak« tvorijo zelo zanimive in privlačne vzorce. Vzorci so tudi odvisni od reza lesa, ki je lahko vzdolžen, prečen ali tangencialni. Vsak daje svoj vzorec. Vsaka drevesna vrsta ima svojo barvo lesa. Nekatere so svetlejše, druge temnejše, zato moramo biti pri opremljanju s pohištvom previdni pri izboru barve, ker lahko pretemno pohištvo daje prostoru težko, lahko tudi zamorjeno vzdušje.

Pohištvo je lahko izdelano na tri načine: kot masivno pohištvo, kot pohištvo s furnirjem in iverno pohištvo. Masivno pohištvo je najlepše in najdražje. Vsi elementi so izdelani iz celih kosov lesa, ki so primerno obdelani (obžagani, struženi,…).

Masivni les daje prostoru svoj značilni pečat. Takšno pohištvo ima bolj gosposki značaj in kaže lastnikov prefinjeni okus. Je trajnejše in ob pravilni negi ima dolgo življenjsko dobo. Njegovi edini »sovražniki« so razni trdoglavi, ki vanj vrtajo luknjice in lesni črvi. Škodljivcem lahko preprečimo dostop s pravilno zaščito. V 90-tih letih 20. stoletja se je pojavil trend masivnega pohištva, ki ima starinski videz in je že v osnovi poln luknjic trdoglavov. Morebitne manjše poškodbe lahko z brušenjem enostavno odstranimo. Masivno pohištvo ima najvišjo ceno. Pri tem izstopajo tisti kosi pohištva, ki so izdelani iz dražjega lesa in lahko dosegajo astronomske cene. Zaradi svoje vzdržljivosti je takšno pohištvo za več generacij. Slaba lastnost masivnega pohištva je njegova teža, ki je lahko v primeru težjih vrst lesa precej velika.

V zadnjih letih se vedno bolj uveljavlja pohištvo s furnirjem. Zaradi cene nekaterih bolj iskanih vrst lesa se je dvignila cena masivnega pohištva. Zaradi tega je postalo manj dostopno za večji krog kupcev. Proizvajalci so ta problem enostavno rešili z uporabo furnirja. Sestavni deli pohištva ali osnova so iz kakšnega cenejšega lesa (npr. smreka), nanje pa je prilepljen furnir iz dražjega lesa. Takšno pohištvo ima enak videz popolnoma masivnemu pohištvu, cena pa je mnogo nižja. Ena izmed slabosti je, da je furnir prilepljen na osnovo. Lepilo lahko vsebuje škodljive snovi, ki jih oddaja v prostor, dokler je pohištvo novo. Pri slabi kakovosti izdelave lahko pride do popuščanja lepila in furnir odstopi. Manjših poškodb ne moremo odstraniti z brušenjem, kot to lahko naredimo pri masivnem pohištvu.

Najbolj cenena in najbolj razširjena surovina za pohištvo je iverna plošča ali iverka. Gre za manjše delce lesa, ki so vezani z lepilom. Na iverne plošče je mogoče nalepiti furnir in potem ima pohištvo videzd masivnega lesa, ali, v primeru cenenega pohištva, plastično imitacijo lesa. Iverne plošče so dolgoročno neobstojne. Zelo slabo prenašajo večjo vlago (npr. kopalnice) in v primeru stika z vodo začnejo razpadati. Dokler je takšno pohištvo novo oddaja v prostor neprijeten vonj lepila. Lepilo lahko vsebuje zdravju škodljive snovi. Zaradi krhkosti ivernih plošč takšnega pohištva ne moremo razstaviti in nato ponovno sestaviti. Zaradi nizke cene izdelave je pohištvo iz ivernih plošč kljub svojim slabim lastnostim, daleč najbolj razširjeno.

Manj razširjeno je pohištvu iz drugih lesenih polizdelkov (npr. vezane plošče).