Svetlobni viri
Ljudje so vse do konca 18. stoletja preganjali temo z baklami, svečami in oljnimi svetilkami. Šele v začetku 19. stoletja so začeli uporabljati plinske svetilke in kasneje petrolejke. Prvo električno žarnico je izumil Thomas Edison 1879, serijsko pa so jo začeli izdelovati v začetku 20. stoletja.
Svetlobni viri, ki se še danes najpogosteje uporabljajo v stanovanjskih prostorih, so klasične žarnice z žarilno nitko, za katere je značilna nizka nabavna cena, enostavna montaža, enostavna regulacija svetlobnega toka in temperaturna neobčutljivost.
Ena od najizrazitejših negativnih lastnosti klasičnih žarnic je njihova neekonomičnost, saj je njihov svetlobni izkoristek samo 10 %, ostalih 90 % energije pa se sprošča v obliki toplote.
Halogenske žarnice so izboljšana različica navadnih žarnic na žarilno nitko. Volframovo nitko obdaja bučka iz kremenčevega stekla, ki je napolnjena z žlahtnimi plini (kripton, ksenon) in s halogeni (fluor, klor, brom, ...) Elementi dodani plinom omogočajo, da se volframova nitka obnavlja, zato je življenjska doba teh žarnic daljša. Porabijo skoraj 25 % manj energije kot klasične žarnice, njihovo izžarevanje toplote pa je 30 % manjše. Halogenske žarnice odlikuje širše področje uporabe, manjša dimenzija in svetloba, ki je zelo podobna dnevni. Slabe strani, halogenskih žarnic pa so višja nabavna cena. Praviloma se nameščajo samo v optični sistem, regulacija svetlobnega toka pa ni priporočljiva, saj občutno zmanjšuje življenjsko dobo žarnic.
Visokonapetostne halogenske žarnice lahko uporabljamo namesto klasičnih žarnic, nizkonapetostne pa so primerne predvsem za namizne in stoječe svetilke, ki imajo vgrajen transformator.
Revolucionarno novost v razvoju žarnic so fluorescenčne žarnice oz. sijalke, ki ne oddajajo svetlobe z žarčenjem, ampak s sevanjem. Energetsko so izredno učinkovite, svetlobni izkoristek je v primerjavi s klasičnimi žarnicami 5-krat boljši, življenjska doba pa do 10-krat daljša. Ker porabi večino energije za sevanje, se seveda bistveno manj greje. Navoji žarnic so enaki kot pri klasičnih, zato je uporabna za večino svetilk. Nekajkrat višja cena varčnih žarnic v primerjavi s klasičnimi se po nakupu relativno hitro povrne.
Ob presihajočih in čedalje dražjih virih energije, je uporaba varčnih žarnic ekonomična rešitev, poleg tega pa energijo prihranimo tudi tako, da:
- izberemo svetila, ki so prozorna;
- uporabljamo žarnice z manjšo močjo;
- uporabljamo reflektorska svetila, ki dosežejo večjo svetilnost pri nižji moči žarnice;
- ugašamo svetila;
- uporabljamo senzorje;
- namestimo manjša svetila na posamezne delovne površine;
- izberemo svetle barvne odtenke sten;
- redno čistimo žarnice in svetila.
Varčevanje z energijo in problem globalnega segrevanja postajata vedno bolj odmevna in pereča tematika v sodobnem svetu in tudi pri nas. Vsaka privarčevana kilovatna ura električne energije zmanjšuje globalno segrevanje planeta, ki je posledica industrijskega življenjskega sloga.
Tudi Slovenija se zaveda tega problema in se je leta 2007 z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja približala rešitvam, ki bodo zagotovile kakovostnejše okolje, z zmanjšano svetlobno onesnaženostjo.