Otroške sobe
Tudi otroci potrebujejo svoj lastni prostor. V njem se lahko igrajo, učijo, rišejo ali le umaknejo pred odraslimi. Pogosto jim namenimo majhno sobo, pri tem pa pozabimo, da tudi oni potrebujejo skrbno urejeno sobo z dovolj prostora. Pozabljamo na pritiske, ki jih doživljajo s strani bratov in sester, v šoli, na igrišču in na neprestano pozornost staršev, ki ne razumejo, da otrok potrebuje tudi nekaj zasebnosti.
Načrtovanje otroške sobe je zelo podobno načrtovanju ostalih prostorov z dvema bistvenima razlikama.
Upoštevati moramo, da se bo soba spreminjala skupaj z otrokom. Vsakih nekaj let jo bo treba povsem preurediti. V prvi fazi jo moramo opremiti, tako da zadošča dojenčku, nato malčku, cicibanu, osnovnošolcu, najstniku in na koncu odrasli osebi.
Druga razlika, ki jo moramo upoštevati, je, da bodo vsi materiali, ki jih bomo uporabili pod velikimi obremenitvami. Polivanje vode, razmetavanje hrane, trganje tapet, tolčenje po pohištvu in druge podobne dejavnosti bodo stalnica. Zato naj bodo uporabljeni materiali vzdržljivi in vse stvari, ki se lahko poškodujejo, ustrezno zaščitene.
Pri načrtovanju moramo najprej misliti na povsem praktične stvari: prostor za shranjevanje, udobje in varnost. Ostri robovi pohištva so lahko nevarni za otroka, ravno tako električna napeljava. V drugi fazi posvetimo pozornost dekoraciji. Otroku moramo napraviti sobo zanimivo in takšno, da se bo v njej dobro počutil. Za stene so najboljša izbira tapete z otroškimi motivi.
Otrok bo v svoji sobi počel veliko stvari: se igral, spal, jedel, risal, ustvarjal iz plastelina, se učil in zabaval. Z ustreznim načrtovanjem različnih delov sobe in ustvarjanjem posameznih kotičkov bomo sobo spremenili v prostor, kjer bo preživel veliko kakovostno izkoriščenega časa. Pri tem pa se bo vzpostavil kontrast med različnimi dejavnostmi, ki se ne bodo prenašale v druge dele sobe. Če sta v sobi dva otroka, sobo razdelimo in vsak mora skrbeti za svoj del. S tem bomo spodbujali razvoj zavedanja odgovornosti.
Varnost je v otroški sobi na prvem mestu. Z rastjo otroka se nevarnosti do neke mere spreminjajo. Kljub temu pa ves čas ostajajo nevarne točke:
- ostri robovi pohištva,
- električne instalacije,
- svetila,
- grelna telesa,
- in okna.
Okna naj bodo iz nelomljivega stekla, mehanizem za odpiranje pa ustrezno zaščiten. Če je soba v nadstropju in se odločimo na okna namestiti varovalne rešetke, potem morajo biti te z lahkoto odstranljive. To je pomembno, če pride do požara.
Pohištvo naj bo brez ostrih robov, grobih površin in lomljivih delov. Naj bo ustrezne velikosti in stabilno. Po potrebi ga pritrdimo v tla ali stene. Ostre robove lahko zaščitimo s prevlekami iz ustrezno debelega penastega materiala, ki pa mora biti nameščen tako, da ga otrok ne more sneti – najbolje ga je prilepiti z ustreznim lepilom.
Čistoča je zelo pomembna, še posebej za dojenčka. Zato uporabljamo gladke materiale in se izogibamo grobih površin. Vsi materiali naj bodo takšni, da dopuščajo čiščenje.
Površine prostora opremimo v skladu s starostjo otroka. Majhnemu lahko na stene narišemo različne živali, rastline, pravljične junake in druge risbice, starejši pa bo sam izrazil želje. Najprimernejša so gladka, lesena tla, vendar mora biti les dobro obdelan, da ni nepotrebnih špranj. Za večje udobje položimo preprogo, ki se ne premika. Ko otrok postane starejši, namestimo tapison ali preprogo po celotni površini tal. Majhnemu otroku strop zapolnimo s slikami iz pravljic, da bo v njih užival vsak večer pred spanjem.
Izberemo lahko takšno pohištvo, ki bo ustrezalo otrokovi velikosti. Pri tem moramo računati, da večji kot bo otrok, večje pohištvo bomo potrebovali. Boljša rešitev je, da kupimo pohištvo normalnih velikosti, nekaj kosov (stol, mizica,…) pa v velikosti, ki ustreza otroku. Nikakor pa ne smemo pozabiti tudi na stole za odrasle, ki se bodo morebiti igrali z otrokom.
V otroški sobi so potrebni tudi prostori za shranjevanje. Nekatere stvari želimo shraniti izven otrokovega dosega, nekatere pa je treba odstraniti, ko jih ne potrebuje. Ustrezno število omar in nekaj skritih prostorov za shranjevanje bo dovolj.
Pri nameščanju svetil pazimo na varnost. Namizne lučke so lahko zelo vabljive, vendar za otroško sobo niso primerne, saj lahko hitro pride do nesreče. Najboljša izbira je močna stropna luč in po potrebi nekaj stenskih. Nepogrešljiva je tudi šibka lučka, ki ponoči razsvetljuje sobe in odganja grde sanje.
Otroška soba potrebuje tudi dovolj električnih vtičnic, ki jih dobro zaščitimo, dokler je otrok majhen. Lahko jih povsem zadelamo in začnemo uporabljati šele, ko se pojavi potreba.