Povezovalni prostori

Povezovalni prostori so žile doma. Po njih se gibljemo iz enega prostora v drugega. Na eni strani nas pozdravijo, ko stopimo v hišo ali stanovanje, na drugi strani pa nas vabijo, da vstopimo v posamezni prostor. Zanje je značilno, da jim moramo pri načrtovanju in oblikovanju posvetiti veliko pozornosti, saj so zanje značilne nepravilne oblike, pomanjkanje svetlobe in sredinska umeščenost v hiši.

Pri opremljanju s pohištvom in oblikovanju prostora, se moramo posvetiti dejanski strukturi prostora in razporeditvi drugih prostorov. S poudarkom na morebitni posebnosti, bomo dosegli občutek simetričnosti v sicer nesimetričnem prostoru. Dovolj je, da izberemo barvno kontrastna tla ali pod stropom dodamo pas temnejše barve. Manj zanimive ali celo moteče značilnosti prostora lahko zakrijemo ali pa prebarvamo (če je to mogoče).

Če prostor sam po sebi nima na videz zanimivih točk, jih ustvarimo sami. Pomembno je, da nek element, ki je pravilno umeščen in zadosti osvetljen, privablja poglede. To je lahko okno, slika, preproga ali kaj drugega. Prazne stene zapolnimo s slikami, ki jih pravilno osvetlimo.

Uporabljena barvna shema je pomembna. Ljudje se pogosto odločajo za blede barve in izogibajo močnim vzorcem. Vendar lahko z uporabo močnih barv in vzorcev dosežemo zelo dramatičen učinek. Ker se ljudje v teh prostorih ne zadržujejo dolgo, ni nevarnosti, da bi bilo to moteče. Tam, kjer se različni povezovalni prostori stikajo, moramo poskrbeti za močno povezavo. Primerna je preproga, ki se iz enega prostora nadaljuje v drugega. Do težav lahko pride le zaradi gostega prometa in posledično obrabe ter v primeru, da se uporabljena shema nikakor ne ujema s shemami posameznih sob.

Kjer imamo omejeno količino svetlobe, lahko postopamo na dva načina: ali skušamo s svetlimi površinami in ogledali prostor čim bolj razsvetliti ali pa uporabimo temnejše barve in s pravilno namestitvijo luči pričaramo čarobne učinke.

Ker težko namestimo večje kose pohištva, ki bi privlačili poglede, moramo posvečati več pozornosti drobnim detajlom. Kljuke, stikala, karnise in vtičnice bodo prišle do izraza.

Hodniki so v osnovi namenjeni hoji iz enega prostora v drugega. Tla so zelo obremenjena, zato moramo uporabiti robustne materiale: trdi les, kamnite plošče, linolej in druge vzdržljive materiale. Preproge naj bodo trpežne, sicer bodo prehitro izgubile privlačen videz. Na stopniščih uporabljamo nedrseče materiale, ki zagotavljajo dovolj varno hojo.

Pri izbiri barv in vzorcev sten se lahko srečamo s težavo, kje zaključiti z eno shemo in začeti z drugo. To je težavno predvsem na stičišču stopnišča in hodnika. Načeloma dajemo prednost shemi hodnika. Če obstaja jasna arhitekturna prostorska ločnica, je to meja med dvema različnima shemama.

Povezovalni prostori ne omogočajo namestitve večjih kosov pohištva. Vsak kos bo močno izstopal, zato mora biti ustrezen z vseh strani, v primeru stopnišča tudi pri pogledu od spodaj navzgor. Pohištvo moramo izbrati in namestiti tako, da ne ovira osnovne funkcije prostora – zagotavljanje nemotenega gibanja.

Povezovalni prostori so primerni tudi za shranjevanje stvari, ki jih ne potrebujemo vsak dan. Pri tem moramo paziti, da so omare primerno ozke. Preden prostore opremimo, si napravimo natančen načrt in narišemo poti gibanja. Tako bomo hitro našli predele, kjer se ne bomo veliko gibali in so primerni za namestitev omar in drugega pohištva.

Pri nameščanju luči je varnost najbolj pomembna. Vse temne kotičke moramo razsvetliti tako, da ne predstavljajo nevarnih točk pri gibanju. Luči morajo dobro osvetliti predele, kjer pride do sprememb v višini tal. Osvetlimo tudi slike ali druge zanimive elemente. Namestitev šibke luči, ki bo ponoči osvetljevala prostor, bo olajšala gibanje v nočnem času in predvsem iskanje stikala. Stikala naj bodo nameščena na vidnih mestih in naj bodo dvosmerna – luči bomo lahko prižigali in ugašali na dveh koncih hodnika.

Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog