Zrak v bivalnih prostorih

V slabo prezračevanih stavbah se slabo počutimo, mučijo nas lahko glavoboli, omotičnost, oteženo dihanje, zadušljiv občutek, razdraženost dihalnih poti in s tem povezan kašelj, zaspanost,… Neprijetno počutje izgine, če se iz slabo prezračevanih prostorov odpravimo na prosto. Če pa smo dalj časa slabo prezračevanem prostoru, se lahko pojavijo kronična bolezenska znamenja kot so povišana telesna temperatura, olužba, vnetje, zmanjšana telesna odpornost, dovzetnost za prehlade in alergije. Pljuča so visoko razvit organ, ki filtrira pline in delce v zraku, ki ga vdihnemo, tako da posrka kisik in ga pošlje v krvni obtok, ogljikov dioksid pa izloči, tako da ga izdihnemo. Dihalni sistem je zelo občutljiv, zato močno bolezensko reagira na slab ali celo onesnažen zrak. Raziskave so pokazale, da je lahko notranji zrak do desetkrat bolj onesnažen od vzorcev zunanjega zraka. Problem se še veča v novejšem času, ko so se začeli uporabljati sintetični gradbeni materiali in premazi, oprema, tkanine in gospodinjske kemikalije. Ti skupaj s prahom, bakterijami in glivami ustvarjajo nevarno bivalno okolje. Če se eno uro zadržujemo v prostoru brez ventilacije, se bo količina kisika v tem prostoru zmanjšala za 0,5 %, količina ogljikovega dioksida pa se bo več kot podvojila. Sodobni človek v povprečju 90 % svojega časa preživi v prostoru; bodisi na delovnem mestu, doma, v trgovinah ali na potovanjih ali pa tudi v avtomobilu. Zaradi želje po varčevanju z energijo stavbe vse bolj zapiramo in izoliramo, s tem pa omejujemo vstop in izstop zraka ter povečujemo količino škodljivih klic in onesnaževalcev v prostorih. Strokovnjaki ta problem opredeljujejo kot sindrom bolnih zgradb, ki velja za enega večjih dejavnikov zdravstvenih tveganj v sodobnem svetu.

Če imamo v domu težave s kakovostjo zraka, se lahko z njimi spopademo na različne načine, odvisno od vrste, koncentracije in vira onesnaževalcev ter potreb po varčevanju z energijo. Najprej je treba poiskati in odstraniti ali vsaj omejiti glavne vire onesnaževanja zraka, poleg tega pa je treba povečati prezračevanje prostora.

Zrak se v prostoru giblje zaradi pritiska in temperaturnih razlik. Pretok lahko povečamo s prepihom, tako da za kratek čas, v praznem prostoru odpremo okna in vrata na nasprotnih stenah. Zaradi vetra pride do razlike v pritisku na enem in drugem koncu in ta potegne zrak skozi hišo.

Za dobro počutje in zdravje je potrebna tudi primerna vlažnost zraka. Če je presuh, lahko pride do številnih težav z dihalnim sistemom in do izsušitve kože, zmanjša se odpornost organizma, v skrajnih primerih pa lahko zaradi izredno izsušenega zraka in statičnega naboja, ki zaradi tega nastaja, celo do rahlih električnih udarcev. Težave z vlago v prostoru so zlasti velike pozimi, ko prostore dodatno ogrevamo, pri čemer centralni ogrevalni sistem zrak dodatno izsušuje. Hladni zrak vsebuje in vsrka večje količine vlage kot topli, poleg tega pa pozimi prostore tudi bistveno manj prezračujemo. Vzdrževanje optimalne vlažnosti, ki je nekje med 45 in 55 %, zagotavlja boljše počutje in hkrati preprečuje pojav številnih bolezni.

Hkrati je treba v prostoru zagotoviti primerno temperaturo za življenje in delo. Povprečna temperatura človeškega telesa je približno 37º C. Zaradi svoje dejavnosti in procesov v človeškem telesu se v njem ves čas proizvaja toplota, ki jo mora telo oddajati, da se ohranja toplotno ravnotežje. Če je temperatura okolice nižja, telo presežno toploto brez problema oddaja v okolico z znojenjem in s konvekcijo. Če je temperatura prostora višja, je konvekcija minimalna, oddajanje znoja pa oteženo zaradi visoke relativne vlage, zaradi česar je oteženo oddajanje toplote iz telesa. V telesu tako nastajajo obremenitve, ki se odražajo v slabem počutju. Za zmanjšanje teh negativnih vplivov je treba prostor ohladiti na primerno temperaturo in hkrati znižati relativno vlago v prostoru.
Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog