Cenejše ogrevanje

Cene energentov rastejo. Najhitreje se dražijo naftni derivati, počasi jim sledijo drugi. Pričakujem, da se bo tudi pri nas cena kurilnega olja kmalu izenačila s poskočno ceno dizel goriva. Seveda nas bodo begala tudi cenovna nihanja posameznih energentov, ampak kratkotrajne pocenitve zmedejo le naivne potrošnike. Zemeljski plin, ki se je pred nekaj meseci pocenil, ni pocenil energije, le trenutno je malo manj draga.

Letni strošek ogrevanja

Običajna enodružinska hiša porabi za ogrevanje in pripravo tople vode približno 3.000 l KOEL letno. Če prištejemo še strošek serviserja in dimnikarja, je to ob sedanjih cenah več kot 3.500 €, občutno preveč. Kdor se ogreva z UNP, plača še več. Kako znižati te stroške? Stanovalci pogosto podležejo agresivnemu trženju in zaupajo gostobesednemu »strokovnemu« prodajalcu. Odločajo se za investicijo v kurilno napravo, ki naj bi proizvajala cenejšo koristno energijo: toplotno črpalko, biomasni kotel ali direktno električno ogrevanje. Prodajalec, ki niti ne pozna njihove hiše, jim dokazuje, v koliko letih se bo investicija povrnila, posel je sklenjen. Pa je to prava pot?

Energetski reveži

Slovenska gospodinjstva s povprečnimi dohodki so uvrščena med energetsko revna, saj porabijo prevelik del svojih dohodkov za osnovne energetske potrebe. Gospodinjstev, ki si niti primerno toplega stanovanja ne morejo privoščiti, je vedno več. Energetska revščina pomeni, da so stroški primernega ogrevanja stanovanjskih prostorov tako veliki, da povzročajo uporabnikom težavo ali nepremostljivo oviro. Kako stopiti iz energetske revščine, ki je posledica nizkih dohodkov, visokih cen energije in slabe energijske učinkovitosti? Osebni dohodki se še nekaj let ne bodo dvignili, cene energije pa bodo naraščale. Da ne zabredemo še globlje v bedo energetske revščine, je potrebno odločno zmanjšati rabo energije in izboljšati energijsko učinkovitost stavb. To lahko dosežemo s spremembo bivalnih navad in z ukrepi v povečanje energijske učinkovitosti.

Ukrepi za znižanje stroškov

S spremembo bivalnih navad lahko znižamo strošek energije do 20%, ob enakem bivalnem udobju. Z dodatnimi drobnimi ukrepi (zatesnitev okenskih reg, vgradnja termostatskih radiatorskih ventilov, zamenjava žarnic s sijalkami, zamenjava potratnih gospodinjskih aparatov z učinkovitimi…) še dodatno znižamo rabo energije. Potem za sledijo investicijsko zahtevnejši ukrepi: zamenjava dragega energenta s cenejšim, zamenjava potratne kurilne naprave z učinkovitejšo, povečanje energijske učinkovitosti stavbe in raba obnovljivih virov energije (sprejemniki sončne energije, vsaj za toplo vodo). Potrebno se je zavedati, da bo cena energije stalno naraščala in le tisti, ki bo znižal rabo energije, bo trajno zmanjšal izdatke. Po letu 2020 bo dovoljeno graditi le skoraj nič energijske stavbe (stavbe, ki porabijo manj energije, kot jo lahko proizvedejo v svoji okolici), enako velja za obnove starejših stavb. Za energetsko oskrbo izberite domače obnovljive vire energije (sonce ali biomasa), kjer pa to ni mogoče, izberite toplotno črpalko, daljinsko ogrevanje ali zemeljski plin. Ogrevalni sistemi naj bodo energijsko učinkoviti (kondenzacijske ali nizkotemperaturne kurilne naprave, nizkotemperaturni ogrevalni sistem, prezračevanje z vračanjem energije…) in varčni. Svetujem, da pripravite plan energijske sanacije hiše tako, da bo potrebno manj energije za ogrevanje in pripravo sanitarne vode, hkrati pa se bodo izboljšali bivalni pogoji. Ukrepi naj bodo uravnoteženi. Cilj celovite energijske sanacije naj bo nizkoenergijska hiša (zmanjšanje rabe energije za faktor 10)! Prioriteto ukrepov določite glede na nujnost ukrepa, stanje zgradbe in vračilo investicije. Če stavbe ni možno celovito obnoviti v eni potezi, izvajajte ukrepe po fazah, vendar naj bodo usklajeni. Ukrepajte že sedaj, ne čakajte na leto 2020.

Pasti neprimerne sanacije

Ob nepravilnih ukrepih (zamenjava kotla na kurilno olje s toplotno črpalko, brez topotne izolacije stavbe; zamenjava oken s tesnimi, brez vgradnje mehanske prezračevalne naprave; zamenjava oljnega gorilnika zastarelega kotla s peletnim gorilnikom, brez vgradnje hranilnika toplote; vgradnja električnega sevalnega ogrevanja namesto radiatorskega; prenehanje ogrevanja v posameznih prostorih …) se bodo stroški navidez nekoliko znižali, občutno pa se bo poslabšala kakovost bivanja. Zaradi neprimernega zračenja in ogrevanja se v stanovanjskih prostorih vedno pogosteje pojavlja plesen, to pa škoduje zdravju! Potrebno je zagotoviti ustrezno prezračevanje s stalno izmenjavo zraka.

Kakovost bivanja ob majhni rabi energije

Prednost ima kakovost bivanja. Obodne ploskve stanovanja naj bodo tople (dodatna toplotna izolacija ovoja stavbe, brez toplotnih mostov), stekla naj bodo energijsko učinkovita in ne nazadnje, prezračevanje naj bo s stalno izmenjavo zraka (mehansko prezračevanje). Na ta način boste dosegli kakovostne in zdrave bivalne pogoje ob majhni rabi energije in najmanjših stroških. Gradnja in prenova stanovanj mora zagotoviti boljšo kakovost bivalnih pogojev in ne le boljšo energijsko učinkovitost, saj slabši bivalni pogoji povečujejo število obolenj.

Matjaž Valenčič, energetski svetovalec

www.zenergija.si, december 2012