Ali potrebujemo hlajenje stanovanj?

Na potrebno hlajenje pomislimo, ko nas zajame nekaj dni izjemne vročine. Če k temu prištejemo še nepravilno zgrajeno stavbo, množico hišnih električnih aparatov, ki segrevajo stanovanje in neustrezno rabo stanovanja, je možno stanovanje ohladiti le s klimatsko napravo. Ampak peklenska poletja se ne ponavljajo vsako leto, v zadnjih 70 letih je najbolj izstopalo leto 1957, nadpovprečno topla poletja pa so bila tudi leta 1952, 1968, 1988, 1990, 2000, 2010 in 2012. Na spletni strani ARSO so zbrani podnebni podatki za celo Slovenijo, tam preverite, katera poletja so bila najtoplejša v vašem kraju.

Letošnje poletje se zdi hladno tistim, ki so pričakovali nov vročinski rekord. Tudi zagovorniki globalnega segrevanja so se nekoliko unesli in sedaj trdijo, da doživljamo podnebne spremembe, ki so posledica človekovega delovanja. Čeprav nam ni vroče, letošnje poletje ni hladno ampak je celo nadpovprečno toplo. Razmeroma pogoste julijske padavine kažejo, kakor da imamo aprilsko vreme. Ja, vreme je muhasto. Ob nadpovprečni dnevni temperaturi z lahkoto vzdržujemo hladna stanovanja. Ko je zunaj hladneje, se splača temeljito prezračiti in malo podhladiti stanovanje, da ni potrebno vklapljati klime. Senčena stanovanja v masivno grajenih stavbah se ne pregrejejo niti v najhujšem vročinskem valu.

Kaže, da imajo prav tisti, ki zagovarjajo preprečevanje pregrevanja stanovanj na naraven način, s senčenjem in nočnim prezračevanjem. Precej pripomore tudi toplotna izolacija zunanjih sten, zaradi katere se stene manj pregrejejo in je občutena temperatura v prostoru nižja.

Drug vidik mehanskega hlajenja, razvlaževanje notranjega zraka, tudi ni prepričljiv v naših podnebnih pogojih. Tudi letos opažamo, kljub nadpovprečni temperaturi in nadpovprečnim padavinam, da zračna vlaga v bivalnih prostorih ne povzroča težav. Intenzivno nočno prezračevanje ne le da ohladi konstrukcijo stavbe ampak tudi odstrani prekomerno vlago.

Brez klimatskih naprav je bivanje prijetno le v stavbah, ki so pravilno zgrajene. Napake v gradnji, ki so tudi v sodobnih stavbah prepogoste (okna brez zunanjih senčil, pomanjkljiva toplotna izolacija, oteženo prezračevanje…) lahko najhitreje omilimo z vgradnjo klimatske naprave. In prav je tako. Kakovost bivanja naj ima brezpogojno prednost. Seveda moramo pomisliti tudi na ekonomiko investicije in rabo energije, ampak ne na škodo kakovosti bivanja. To najbolj velja za starejše osebe, otroke in bolnike, ki se težje prilagajajo toplotnim obremenitvam. Tem svetujem, naj vgradijo klimatsko napravo, le uporabljajo naj jo s pametjo.

 

Matjaž Valenčič, neodvisni energetski strokovnjak