Ogrevanje na biomaso

Biomasa nastaja iz sončne energije, ki se v obliki kemične energije shranjuje v organizmih rastlin in živali. Je ena najbolj dragocenih naravnih virov energije na zemlji. Lahko je v trdni, tekoči ali plinasti obliki in se uporablja za pridobivanje energije (toplota, hlajenje in elektrika) ter goriva (bio dizelsko gorivo, rastlinska olja). Do leta 1700 je biomasa predstavljala glavni energetski vir in tudi danes ostaja glede na delež v strukturi svetovne oskrbe z energijo s 14 % deležem na najpomembnejši nefosilni vir energije.

Za pridobivanje energije lahko uporabimo različne vrste biomase, kot so lesni ostanki, energetske rastline, kmetijski ostanki, komunalni in industrijski odpadki ter mokri organski odpadki za pridobivanje bioplina.

Najpogosteje uporabljena vrsta biomase je lesna biomasa oz. les. Pri zgorevanju lesa se sprošča energija, ki so jo drevesa prejela in uskladiščila iz sončnih žarkov. Z lesno biomaso v prvi vrsti pridobivamo toploto, ki jo lahko uporabimo za ogrevanje ali pa za proizvodnjo električne energije.

Ko se odločamo za obliko energetske izrabe biomase, se moramo zavedati, da je proces izgorevanja lesa veliko bolj zapleten od procesov izgorevanja kurilnega plina ali kurilnega olja. Dobri kotli (peči) na lesno biomaso so veliko dražji od kotlov na plin ali kurilno olje. Ker ima sistem pridobivanja toplote z izrabo lesne biomase veliko prednosti, moramo o izbiri ogrevalnega sistema dobro razmisliti.

Trenutno najpogosteje uporabljene tehnologije za izrabo lesne biomase za domačo uporabo so peč na polena, peč za kurjenje s sekanci in peč na pelete.

Peč na polena

Sodobni kotli na polena omogočajo zelo dobre izkoristke oziroma zgorevanje, sistem avtomatskega vstavljanja polen v kurišče pa omogoča celodnevno neprekinjeno delovanje peči. Zaradi kompleksnosti izgorevanja lesa se peči na polena težje prilagajajo sprotnim zahtevam po višjih ali nižjih temperaturah, zato potrebujejo hranilnik tople vode, kar zavzame veliko prostora. Dodatna avtomatika preusmerja v hranilnik višek toplote, ki jo črpamo v času, ko v peč ne gori več. Pri takšnem sistemu običajno zadostuje nalaganje drv v peč enkrat dnevno. Za doseganje dobre kakovosti drv je potrebno dvoletno skladiščenje v suhem prostoru, s čimer znižamo vsebnost vode pod 20 %.

Peč na sekance

Lesni sekanci so strojno drobljen les za samodejno obratovanje sodobnih peči, ki omogočajo boljše in hitrejše uplinjenje lesa. Peč za kurjenje s sekanci je praktična, saj skoraj vse, vključno s čiščenjem kotla, poteka avtomatsko. Zalogovnik je pri peči za kurjenje s sekanci treba napolniti le na vsakih nekaj tednov.

Kotlovska naprava je opremljena tudi z varnostnim sistemom, ki preprečuje gorenje v smeri zalogovnika za sekance. Z neprekinjenim dovodom goriva in nadzorovanim dotokom zraka se trajno zagotovi odličen izkoristek in prilagajanje procesa zgorevanja dejanskim potrebam po toploti. Najnovejši sistemi delujejo z elektronsko regulacijo, ki nadzoruje tako zgorevanje, kakor tudi razdelitev toplote.

Največja slabost lesnih sekancev je, da tako skladišče kot zalogovnik zahtevata veliko prostora (precej več kot kotli na plin ali kurilno olje), zato se v zadnjem času v enodružinskih hišah bolj uveljavljajo lesni peleti, ki so ne le veliko bolj kompaktni od sekancev, temveč tudi veliko bolj homogeno gorivo.

Peč na pelete

Peleti so valjasti stiskanci iz žagovine s premerom od 5 do 15 mm in dolžine do 30 mm. Pri nas jih je v nekaterih trgovinah mogoče kupiti v  vrečah težkih do 50 kg. Peleti so močno stisnjeni in predhodno zmleti lesni ostanki, zato je njihova energijska gostota in kurilna vrednost večja.

Kotel na pelete deluje podobno kot kotel na lesne sekance. V primerjavi s sekanci ta tehnologija zahteva približno štirikrat manj prostora za skladiščenje, kar je bolj udobno za uporabo. Kurjenje s peleti je možno že v pečeh z močjo od 5 kW naprej in so torej primerni poleg za centralno tudi za ogrevanje posameznih prostorov ali etaž.

Cenovni vidik

Cenovno najugodnejše so peči na kurjenje polen, najdražje pa so peči na kurjenje s sekanci. V začetno naložbo lahko poleg peči vključimo tudi nabavo procesorja za pripravo kuriva, sekalnika ali hidravličnega cepilca. Če se bomo odločili za peč na kurjenje s sekanci, moramo v začetno investicijo všteti tudi zalogovnik ter sistem dovajanja lesnih sekancev do kotla. Na kurilno sezono bomo odšteli največ denarja za sodobni kotel s sekanci, kjer lastnik peči sekance kupuje, najmanj pa za tehnološko zastarel kotel na polena, kjer lastnik pripravlja polena sam. Stroški kurilne sezone so odvisni tudi od vrste in kakovosti peči ter cene kuriva.

Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog
Prijavite se na
brezplačne E-novice

Anketa

Moja hiša potrebuje