Zelena in senčna parkirišča - drevo ali latnik?
Ni bolj neprijetne stvari, kot sesti v razbeljen avto in se odpeljati po opravkih. Navadni smrtnik, ki stanuje v stanovanjskem bloku, ne more kaj dosti ukreniti, da bi si zagotovil senčno parkirišče, če za to niso poskrbeli mestni očetje. Zato pa ima skoraj vsak lastnik hiše ali hišice z vrtom škarje in platno v svojih rokah, če le pravočasno zazna potrebo po senci nad svojim vozilom.
Pravi čas za razmislek je čas, ko načrtujemo gradnjo in ureditev vrta. Če smo to priložnost zamudili, včasih ni več možna ustrezna rešitev, marsikdaj pa še lahko kaj ukrenemo. Ko načrtujemo senco nad domačim obhišnim parkiriščem za eno ali več vozil, se srečamo z večno dilemo: ali drevo ali latnik?
Vsaka rešitev ima svoje prednosti in pomanjkljivosti. Osnovne razlike pa je kar nekaj.
Latnik zahteva ob gradnji več denarja in več dela. Njegovo vzdrževanje je zahtevnejše. Lahko pa z njim ustvarimo senco tudi na lokacijah, kjer za drevo ni prostora, zlasti pa dosežemo enakomerno gosto senco hitro, že v treh do štirih letih. Če smo latnik načrtovali ob začetku gradnje in tudi posadili ustrezne plezalke, bomo ob vselitvi že imeli senco nad parkiriščem.
Izbira ustreznih plezalk je iz leta v leto večja. Vsekakor ni nujno, da je posajena rastlina zimzelena, saj pozimi senca ni potrebna in mogoče imamo takrat v hišnem predprostoru rajši več svetlobe in sonca. Morda imamo radi cvetočo plezalko, morda pa bi rajši jeseni z nje trgali kivije ali samorodno grozdje za sokove in zobanje. Nikakor si namreč ne predstavljam, da bi kdo rad v neposredni bližini hiše stalno rovaril s pesticidi in pričakoval brezhibno namizno grozdje ali celo grozdje za domače kletarjenje. Vsekakor pa poskrbimo, da bo izbrana plezalka hitre in dovolj močne ter goste rasti, da bo lahko opravljala osnovno funkcijo - senčenje parkirišča.
Drevo je cenejše na začetku in tudi njegovo vzdrževanje je enostavnejše. Čakanje na njegovo senco lahko skrajšamo, če ga zasadimo kmalu po začetku gradnje. Še hitreje pa pridemo do sence, če posadimo takšno, ki so mu že v drevesnici vzgojili košato krošnjo na čvrstem deblu. Vendar traja pri najhitreje rastočem mladem drevescu vsaj kakih deset let, da bo zasenčilo parkirišče. Pri saditvi največjega možnega pa vsaj pet let.
Pri izbiri drevesa za zasenčitev parkirišča je treba upoštevati kar nekaj zahtev. Zimzeleno je lahko le, če pozimi v njegovi neposredni bližini ni pomembna svetloba in osončenost. Sicer izbiramo med listopadnimi. Redko kdaj imamo dovolj prostora v zemlji in nad njo za košato drevo, kot je n.pr. lipa. Takšno drevo v starosti dosega zelo velike dimenzije in lahko ogrozi tudi hišo samo, ali vsaj komunalne naprave v njeni neposredni bližini. Torej izbiramo med drevesnimi vrstami, ki hitro rastejo, vendar nikoli ne dosežejo velikih dimenzij. Lahko je samo zeleno, mogoče pa se odločimo za takšno z zanimivim cvetjem. Zelo pomembna lastnost drevesa, ki ga bomo zasadili nad parkiriščem, je tudi njegov habitus, se pravi naravna oblika razrasti. Stebrasto rastoče ali široko piramidalno drevo ne daje veliko koristne sence. Iščemo torej med tistimi, ki oblikujejo kroglasto ali še bolje, dežnikasto krošnjo. Če nismo kupili v drevesnici vzgojenega visokodebelnega drevesca, mu moramo visoko deblo in torej krošnjo nad višino ljudi in vozil šele vzgojiti.
Nikakor pa ni smiselno razmišljanje, da bomo krošnjo skozi vso življensko dobo drevesa zmanjševali na želeno velikost in zato posadimo drevo, ki v naravi razvije preveliko krošnjo. Kaj pa, ko bomo stari ali morda prezaposleni in bolni? Kako bomo plezali v vrh drevesa in ga prikrajševali? Saj je možno tudi naročiti in plačati obrezovanje drevesa, vendar bomo tudi tako vedno v skrbeh za pravočasno in pravilno obrezovanje. Vsekakor pa drži tudi to, da je obrezano drevo prej podobno invalidu, kot pa negovanemu vrtnemu elementu. Zelo veliko je primernih drevesnih vrst, ki bodo brez nepotrebnega, dragega in zamudnega obrezovanja zasenčila naš parkirni prostor.
Jožica Golob-Klančič
univ.dipl.ing.hort.
Obiščite: