Je sneg za vrtne rastline koristen ali škodljiv?
Objavljeno dne 16.11.2006Zime nam natresejo sneg. Včasih ga je več, drugič manj. Ker v naših vrtovih raste veliko rastlin, ki imajo izvor v toplejših krajih in ne marajo mraza, se marsikdo sprašuje, kakšen vpliv ima nanje sneg. Na splošno sneg povezujemo z mrazom, kar ni povsem pravilno. Saj sneg za svoj obstoj potrebuje le kako stopinjo pod ničlo. Zimske temperature pa so tudi na Primorskem marsikdaj kar nekaj stopinj pod ničlo. In če zraven zapiha še burja, tudi rastline občutijo še nižje temperature.
Slika 1: Snežna oddeja pampaški travi s suhimi cvetovi par v nič ne škoduje (foto: Mojca Rehar Klančič)
V resnici snežna odeja zavaruje zemljo in rastline pred globoko zmrzaljo. Stara kmečka modrost nas je nekoč učila, da pšenica pod snegom lepo prezimi, škoduje pa ji golomrazica, torej mraz brez snega. Čeprav sneg zapade na zmrznjeno zemljo, se bo njeno zmrzovanje v globino ustavilo. Če pa suh mraz brez snega traja dlje časa, se globina zmrzovanja povečuje s trajanjem in močjo mraza. V hladnejših krajih naše domovine, ob hudi in daljši zimi, lahko plast zmrznjene zemlje doseže in se dalj časa obdrži tudi do globine 40 cm. V Vipavski dolini je zemlja le malo katero zimo za krajši čas zmrznjena do globine od 5 do 10 cm. Vsaka odjuga jo hitro odtali.
Grmovnice in drevesa s svojimi visokimi krošnjami hitro po tem, ko je sneg zapadel, ostanejo brez snežnega prekrivala in morajo zaradi tega prenašati več mraza, kot nizke rastline.
Sneg, ki prekrije vrtne rastline, je najboljša zimska zaščita pred mrazom. Žal na sneg ne moremo več računati kot na stalnega spremljevalca zime niti v osrednji Sloveniji. Zato pogosto ugotavljamo, da so suhe zime na vrtnem rastlinju naredile kar nekaj škode. Kadar pa je snega veliko in ostane njegova odeja dalj časa, rastline lepše prezimujejo. Moker sneg moramo sicer z grmovnic in dreves včasih otresati, ker bi s svojo težo lahko povzročil lomljenje. Žled tudi zaradi teže včasih povzroča lomljenje. Nikakor pa sneg in žled ne škodujeta rastlinam zaradi svojih nizkih temperatur. Mnogo bolj se rastline shladijo, kadar ni snega in zrak dosega zelo nizke temperature.
Slika 2: Vse rastje v gredah ob brunarici je lepo zaščiteno pod snegom (foto: Mojca Rehar Klančič)
Velika pomoč rastlinam pri premagovanju nizkih temperatur je snežna odeja, ki zavaruje tla pred globoko podhladitvijo. S tem pa pomaga pri oskrbi z vodo, kar je zlasti pomembno pri zimzelenih rastlinah, pa naj bo govora o drevesih, grmovnicah ali trajnicah. Treba je seveda poudariti, da imajo mlade drevnine in trajnice mnogo plitvejše korenine, kot pa odrasla drevesa in grmi. Plitvejše kot so korenine, bolj so izpostavljene mrazu ter zimski suši in so zato za snežno odejo še toliko bolj hvaležne.
Jožica Golob-Klančič
univ.dipl.ing.hort.
Obiščite: