Jesenska sajenja
Objavljeno dne 19.09.2006Jeseni izkoristimo še vse lepe dni za delo na vrtu. Posebno pozornost namenjamo sajenju. Splošno pravilo pri sajenju je: ne odlašajmo, če le imamo pripravljen prostor in zemljo. Prej, ko bomo posadili, prej bo delo opravljeno in rastline se bodo začele vraščati. Tudi zelo pozno jesensko sajenje pomeni vsaj to prednost, da bodo rastline lahko izkoristile vse lepe spomladanske dni za rast. Nikoli ne vemo, kakšno vreme bo v zgodnji pomladi in, ali bo sploh mogoče saditi.
Zimzelene in tudi listopadne drevnine, ki so bile vzgojene v loncih, lahko sadimo skozi vse leto. Enako velja tudi za trajnice. Drugačna pravila pa veljajo za tiste rastline, ki jih v drevesnici izkopljemo in posadimo na vrt. Sicer je takšnih saditev čedalje manj, ker smo se kar navadili na ponudbo sadik v loncih, vendar se tudi takšen način sajenja še izvaja. Zimzelene drevnine, tako listavce, kot iglavce presajamo vedno s koreninsko grudo, ker bi sicer listje izgubilo preveč vode, ki je rastlina ne bi mogla več nadoknaditi, ne glede na to, kdaj bi jo presajali. Sicer pa velja, da rastline s koreninsko grudo presajamo le spomladi in jeseni, ko ni prevroče. Pomlad je velikokrat zelo deževna, poleti pa se takšno presajanje ne obnese. Zato je dobro izkoristiti lepe jesenske dneve za to opravilo. Vse, dokler zemlja ne zmrzne, so takšna presajanja uspešna, le dobro zalivanje je po sajenju potrebno, da se zemlja lepo oprime koreninske grude.
Živo mejo in trajnice pred njo lahko posadimo jeseni (foto: Mojca Rehar Klančič)
Listopadne drevnine začnemo jeseni z golimi koreninami presajati šele, ko odpade listje. Zlasti je še v navadi, da kupujemo z golimi koreninami sadno drevje. Pa tudi kakšno preselitev z ene lokacije na drugo lahko opravimo za kak grm ali drevo, ki ne raste na pravem mestu.
Za vsa jesenska sajenja drevnin je dobro pripraviti sadilne jame nekaj tednov pred saditvijo. Tako se bo zemlja lepo usedla in bo manj težav pri določanju globine sajenja. Sadili bomo tako globoko, kot so sadike rasle pred sajenjem. Če pa sadilnih jam nismo uspeli pripraviti dovolj zgodaj in bomo sadili v sveže pripravljene, moramo upoštevati sesedanje zemlje tako, da sadike posadimo nekoliko bolj plitvo in jih obsujemo z zemljo. V roku meseca dni se bo koreninski vrat s prisuto zemljo vred pogreznil na pravo globino. Če tega ne upoštevamo, se nam rado zgodi, da bo sadika v končni fazi posajena pregloboko in bo zaradi tega slabše uspevala. Ta učinek je toliko bolj opazen pri večjih sadikah, za katere moramo izkopati globlje sadilne jame.
Pri jesenskem sajenju trajnic je sicer koristno gredo zrahljati in pognojiti nekoliko pred sajenjem, ni pa tako nujno, ker takšne grede prekopavamo bolj plitvo in učinek posedanja je zato zanemarljiv. Velja pa tudi za trajnice, da jih je po sajenju dobro temeljito zaliti, da se zemlja bolje oprime korenin.
Jožica Golob-Klančič
univ.dipl.ing.hort.
Obiščite: