Sprotno odstranjevanje plevelov

Če upoštevamo, da je vrt oblikovani del narave, bomo torej za plevel smatrali vse, kar raste brez naše želje, ali z drugimi besedami, kar raste na nepravem mestu ob nepravem času. V določeni situaciji so torej lahko plevel tudi vrtne ali kulturne rastline. Če nam koruza vzklije na gredi motovilca, jo populimo. Če v gredi trajnic med blazinastimi plamenkami zraste samosevna jesenska astra, jo bomo smatrali kot plevel. Če se med grmovnicami samo naseli mlado drevesce, zanj tu najverjetneje ni mesta in bo moralo biti odstranjeno kot plevel.

V takem nasadu za plevele ni prostora (foto: Mojca Rehar Klančič)

V nasadu trajnic moramo odstranjevanju plevela posvečati dovolj skrbi stalno in sproti. Le tako bo nasad deloval urejeno in lepo. Sprotno pletje pomeni tudi preprečevanje širjenje plevela. Kdor dovoli, da plevel v nasadu semeni in se seje, ta si sam povzroča stokrat več dela, kot tisti, ki populi vse plevele, preden zacvetijo in razvijejo seme.

Ko je nasad trajnic še mlad in je med posameznimi sadikami še nekaj prostora, se rad naseli enoleten plevel, katerega seme prinese veter od drugod ali pa je morda bilo v mirujočem stanju v zemlji še od prej. V takšnem primeru si pomagamo s spodrezačem ali z motičico. Zemljo zrahljamo v suhem vremenu in s tem brez puljenja preprečimo nadaljnji razvoj nežnih mladih rastlinic plevela. Če je v fazi kaljenja toliko dežja, da se zemlja ne osuši, bodo pleveli začeli z bujno rastjo in ne ostane nam drugega, kot da jih populimo, ko so toliko veliki, da jih lahko primemo z roko. To moramo storiti, preden zacvetijo, pa čeprav bi to storili v mokrem vremenu. Če nismo dovolj hitri, bodo nekateri pleveli že nekaj dni po prvem cvetenju razvili semena, ga otresli in kljub naknadnemu puljenju plevela bo v kratkem rasla naslednja generacija plevelov.

Populjenih plevelov nikoli ne puščamo na gredi, ker nekateri razvijejo seme do zrelosti celo, če so že izpuljeni. Nekateri pa s svojimi listi v stiku z zemljo rastejo naprej. Dosledno odstranjevanje populjenih plevelov takoj po opravljenem delu je torej zelo pomembno. Na kompost lahko odložimo vse plevele, ki še niso začeli razvijati semen, sicer bomo tudi s kompostom poskrbeli za razmnoževanje plevelov.

Ko se nasad trajnic zgosti in med posameznimi sadikami ni več prostora za motičico, je pa morda še dovolj prostora za posamezne plevele, si pri odstranjevanju plevelov pomagamo z nožičem. Z njim izvrtamo posamezne plevele, ne da bi pri tem poškodovali trajnice. Zlasti med blazinastimi trajnicami, pa tudi med drugimi gostorastočimi je nož nepogrešljiv pomočnik pri borbi s pleveli. 3

Pletje nasada trajnic je prav gotovo najboljši način za sprostitev duha po napornem delovnem dnevu. Zahteva sicer sklonjeno držo, ki pa jo kolikor toliko zdrav človek brez težav občasno prenese kako urico ali dve na dan. Ob pletju rastline opazujemo od blizu in med njimi meditiramo ali enostavno mislimo le nanje in pozabimo na skrni, ki nas sicer tarejo. Uživamo ob pogledu na lepo listje in cvetje in ob mislih na to, kaj vse bomo v nasadu še postorili.

Jožica Golob-Klančič
univ.dipl.ing.hort.

Obiščite:

• Trajnice Golob Klančič >>
• Trajnice Golob Klančič na Slonep-u >>
• Več člankov Jožice Golob-Klančič >>