Borba s trajnimi pleveli

Pisali smo, da v gredo onesnaženo s trajnimi pleveli, rajši ne sadimo trajnic. Za najbolj spretne in zagnane ljubitelje lepih vrtov in še posebej trajnic, pa obstajajo tudi načini, kako lahko kljubujemo tudi vsiljivcem, kot so osat, pirnica, slak, regačica, preslica in podobni. Le precej vztrajnosti in natančnosti potrebujemo.

Nekatere pokrovne trajnice se razrastejo tako gosto, da za plevele med njimi ni prostora (foto: Mojca Rehar Klančič)

Najprej trajne plevele na novi gredi trajnic (pa tudi z grmovnicami so problemi bolj ali manj podobni) temeljito razredčimo z globokim prekopavanjem in ročnim odstranjevanjem korenin plevelov. Potem normalno pognojimo vrtno gredo, jo pripravimo za sajenje, posadimo in čakamo. Med čakanjem sproti odstranjujemo enoletne plevele. Trajne plevele, ki bodo bolj na redko in počasi, vendar prej ali slej prikukali na dan, čeprav smo gredo res temeljito očistili, pa pustimo, da rastejo, dokler ne bodo veliki vsaj kak decimeter ali dva. Takrat so ustvarili dovolj listne mase, da bodo reagirali na totalne herbicide.

Da, prav ste prebrali. Uporabili bomo za ljudi in živali strupene totalne herbicide. Vendar le v sledovih. V tako majhni količini in na način, ki v vrtu in v naravi ne bo zaznaven. Ne bomo škropili in vdihavali raztopine, zato ne bo potrebna zaščitna maska ne za nas in ne za mimoidoče. Ne bomo onesnaževali okolja, ker se ne bo nič izpiralo v zemljo. Vse kar bomo uporabili, bodo posamezne kapljice, ki jih bodo vsrkali pleveli in jih v sebi razgradili.

Starejši nasad trajnic prekrije tla in uspešno tekmuje s pleveli (foto: Mojca Rehar Klančič)

Kot orodje za to opravilo potrebujemo: lateks rokavice, jogurtov lonček in čopič za vodene barvice. V lonček nalijemo malo koncentrata totalnega herbicida, ki ga kupimo v rastlinski lekarni ali trgovini z zaščitnimi sredstvi in ga razredčimo z enako količino vode. Koncentracija bo torej zelo visoka. Z eno orokavičeno roko primemo vršiček plevela, z drugo pa čopič pomočimo v raztopino, vendar tako, da od njega ne kane niti kapljica na zemljo in kulturne rastline. S čopičem pomažemo vršiček plevela, ki leži na dlani in počakamo nekaj sekund, da se osuši. Pri tem ne sme herbicid kapljati nikamor, le plevel ga mora vsrkati. Po nekaj sekundah se lahko preselimo k drugemu plevelu in postopek ponovimo. Dovolj je, da en edini vršiček vsake plevelne rastline tako 'zastrupimo', ker bo vsrkani strup uničil celo rastlino s koreninami vred. Ker pa niso vse korenine hkrati pognale na plano, bo treba postopek ponavljati vsakih štirinajst dni ali morda enkrat na mesec v rastni sezoni, ker bodo na plano prihajali novi pleveli še nekaj časa. Včasih to traja tudi več let. Vsak posamezen plevel torej sproti uničujemo, in ne bo plevela vedno več, kot pri običajnem puljenju, pač pa vedno manj. Takšno delo nam vzame manj časa, kot puljenje in je bolj uspešno. Je pa pri delu potrebna previdnost in natančnost, ker imamo opravka s kemikalijo, s katero se ni šaliti. Tega dela seveda ne morejo opravljati otroci, ki nam pri delu na vrtu sicer radi pomagajo. In tudi sicer je treba kemikalijo imeti pod ključem.

Jožica Golob-Klančič
univ.dipl.ing.hort.

Obiščite:

• Trajnice Golob Klančič >>
• Trajnice Golob Klančič na Slonep-u >>
• Več člankov Jožice Golob-Klančič >>