Nadomestki trate na domačem vrtu, dvorišču ali na javnih površinah
Marsikdaj imamo na vrtu (pa seveda tudi na javnih zelenih površinah, ki pa jim pri nas posvečamo vse premalo strokovne pozornosti) situacijo, ko bi radi iz oblikovalskih razlogov imeli preprosto zeleno površino, površina pa za trato ni primerna iz kakršnega koli razloga. Morda je prostor senčen, pa tu trava ne uspeva; morda je zemlja preplitka, sušna in izpostavljena žgočemu soncu, kar za trato spet ni primerno; morda je govora o parkirišču s travnimi, kamnitimi ali drugimi ploščami tlakovani poti ali morda preprosto o majhni površini, ki je s kosinico težko dostopna; morda imamo strmo brežino, po kateri je težko hoditi z nahrbtno kosinico in morda je tudi zemlja bolj pusta in kamnita.
Za vse takšne in podobne primere se v vrtni arhitekturi s pridom uporabljajo tako imenovani nadomestki trate. Med njimi so prave trajnice, kot tudi takšne, ki so napol trajnice in na pol grmovnice, kot n.pr. razne sorte bršljana (Hedera).
Poznamo celo serijo različnih in specializirani gojitelji trajnic jih za vas vzgajajo in ponujajo. Le preizkusiti jih je potrebno in se prepričati o njih praktičnosti. Najprej seveda poklicni načrtovalci! Če pa že oni tega ne počnejo, ostane posameznim ljubiteljskim oblikovalcem svojih domačih vrtov, da jih prehitijo.
Na razpolago imamo veliko število primernih blazinastih trajnic, ki hitro pokrijejo večje površine, ni jih treba kositi in so med njimi nekatere prilagojene za senčno, druge pa za sončno in sušno rastišče. Mnoge med njimi tudi dobro prenašajo hojo ali celo občasno vožnjo, kot bi to prenesla tudi trata.
Nekatere so tako močne rasti, da v kratkem prekrijejo tla tako na gosto, da se tudi pleveli ne morejo več razraščati. Ker so zelo bohotne, so uporabne za zaključene površine večjih razsežnosti. Kjer bi se hotele širiti na sosednje površine, ki niso njim namenjene, jih krotimo s stranskim prirezovanjem. Takšni so recimo razni bršljani (Hedera sorte) z različno oblikovanimi in obarvanimi listi, kot tudi z različno razrastjo: bolj šibko ali bolj močno, čisto polegle rasti ali nekoliko višje. Bršljani za svojo rast potrebujejo normalno vrtno prst, prenašajo pa enako dobro senco kot sonce.
Različni zimzeleni (Vinca minor in Vinca major v sortah) so tudi hvaležne in trpežne pokrovnice tako za senco kot za sončna rastišča. Tudi zimzeleni se močno razraščajo in pokrijejo tla pod seboj temeljito. Uporabni so torej za strnjeno saditev.
Velikokrat pa imamo na vrtu zelo sončno in sušno rastišče. Recimo v tako imenovanih 'travnih ploščah' na parkiriščih in drugih tlakovanih površinah in poteh. V skromnih rastnih razmerah v fugah med različnimi tlakovci lahko raste marsikatera trajnica, ki jo lahko tudi pohodimo in ne zahteva veliko nege. Takšne nasade moramo čuvati le pred pleveli, kar pa sploh ni tako težko, le od časa do časa se bomo z nožkom v rokah sklonili in izvrtali tistih nekaj plevelov, katerih seme je prinesel veter. Tudi zalivati jih skorajda ni potrebno, razen ko nastopi izjemna suša.
Če naštejemo nekaj čisto nizkih in drobnolistih, pohodnih in posebej hvaležnih za takšne primere: paroničija (Paronychia capela) sicer pozimi porjavi, čez poletje pa je sivozelene barve z drobnimi sivo belimi puhastimi cvetki. Neuničljiva je v fugah med naravnimi kamni ali med vrtnimi ploščami na peš poteh ali na parkiriščih v takoimenovanih travnih ploščah. Po lastnostih so paroničiji podobni razni blazinasti timijani (Thymus v sortah), ki pa so zimzeleni, nekatere sorte so pozimi škrlatno rdečerjave, nekatere tudi bogato cvetijo in nekatere tudi opojno dišijo.
Jožica Golob-Klančič
univ.dipl.ing.hort.
Obiščite: