Organska gnojila
Da rastline lepo in hitro rastejo, jih moramo redno gnojiti. Najhitreje dosežemo bujno rast z dodajanjem tekočih mineralnih gnojil. Nekoliko počasneje učinkujejo granulirana mineralna gnojila. Z organskimi pa je treba že imeti nekaj potrpljenja. Vsekakor pa je delovanje organskih gnojil bolj kompleksno in bolj dolgotrajno.
Učinek organskih gnojil ni omejen le na preskrbo rastlin s potrebnimi hranili. Saj rastline poleg hrane v zemlji potrebujejo tudi rahlo prst, v kateri sta enakomerno razporejena tudi zrak in voda. V zbiti zemlji, kljub obilici hrane, velika večina vrtnih rastlin ne uspeva dobro. In organske snovi v zemlji bistveno pripomorejo k rahli prsti.
Nekdaj je bil hlevski gnoj poglavitno organsko gnojilo. Danes velja za njegovo največjo pomanjkljivost že dejstvo, da ga je na trgu premalo. Tudi kompost je odlično naravno humusno gnojilo, ki pa ga na trgu praktično ni, doma pa ga tudi pridelamo vedno premalo. Obe ti dve organski gnojili pa imata tudi nekatere slabe lastnosti. Hlevski gnoj je včasih kar težko pripeljati ali prinesti na mesto uporabe, zlasti v terasne vrtove in korita, pa tudi skozi stopničaste ali ozke vhode nekaterih hišnih vrtov. Tudi močan vonj ni vsakomur všeč. Tako gnoj, kot kompost pa največkrat vsebujeta tudi plevelno seme in pletja nam potem zlepa ne zmanjka. Zlasti so neprijetni trajni pleveli, kot sta pirnica in slak, ki ju marsikdaj zanesemo v vrt prav s temi gnojili.
Moderni človek pač vedno najde boljše rešitve in tako imamo danes na trgu že kar paleto organskih gnojil z izboljšanimi lastnostmi gnoja in komposta. Naj omenimo le nekatere. Sama imam najboljše izkušnje z »bioaktivom«, ki ni nič drugega kot s pomočjo talnih mikroorganizmov predelani organski odpadki z veliko vsebnostjo hranil in aktivnih mikroorganizmov, ki potem tudi v zemlji nadaljujejo svoje delo. Zaradi delovanja mikroorganizmov v času hitrega kompostiranja nastaja dovolj visoka temperatura, ki uniči morebitna plevelna semena in z njegovo uporabo ne vnašamo plevelov v vrt. Podoben je tudi »biopost«. Poleg teh dveh, ki sta kompostu najbližji, so seveda uporabna tudi druga organska gnojila. Med seboj se razlikujejo po poreklu organskih snovi in delujejo seveda različno. Vsem pa je skupno, da so izdelana iz organskih odpadkov rastlinskega ali živalskega izvora. Ne vsebujejo plevelnih semen in potrebujemo jih mnogo manjše količine, kot pa bi za isti učinek potrebovali hlevskega gnoja ali komposta. In lahko jih sploh kupimo, kar tudi ni zanemarljivo.
Jožica Golob-Klančič
univ.dipl.ing.hort.
Obiščite: