Pozno poletna in zgodnje jesenska opravila v nasadu trajnic
Objavljeno dne 10.09.2005
Ob pravilni negi v tem času, bodo grede trajnic zadržale lep izgled daleč v jesen in morda še v začetek zime. Pripravljene pa bodo tudi za začetek rasti in cvetenja v začetku naslednje pomladi. Če sedaj grede zanemarimo, bo njih lepota kar minila, morda niti ne samo za to jesen, pač pa za daljši čas.
Občutljivejše in za vodo zahtevnejše trajnice, bomo po potrebi še občasno temeljito zalili. Če smo sadili trpežnejše vrste ali, če imamo idealno strukturo tal in zmerno osončeno lego, morda zalivanje niti ne bo potrebno. Vsekakor pa idealna oskrba z vodo pomeni tudi bujnejšo rast in bujnejše ter dolgotrajnejše cvetenje. Ostrožniki (Delphinium) jeseni prav bogato drugič v letu cvetijo, če niso žejni. Sicer pa lahko drugo cvetenje tudi izostane. Jesenskim astram (Aster dumosus) in japonskim anemonam (Anemone japonica) ter preobjedam (Aconitum) lahko jesenske suše krepko skrajšajo čas cvetenja. Visokim homulicam (Sedum telephium in S. spectabile) pa tudi močna suša ne pride do živega.
Ob jesenski suši se marsikatera trajnica začne prezgodaj pripravljati na zimo z odmiranjem listja. Hoste (npr.) bodo dolgo v jesen lepe, če imajo dovolj vlage v zemlji.
Skrb za nasade trajnic brez plevelov ima dvojno vlogo. Najprej estetsko. Z zasaditvijo smo namreč želeli doseči neko oblikovno in barvno ubranost. Vse kar nismo sadili, to ubranost moti. Dolgoročno pa seveda pleveli s svojo bujnostjo lahko ogrozijo uspevanje in preživetje zasajenih rastlin. Enoletni pleveli še vedno kalijo in rastejo dolgo v jesen. Ne smemo jih zanemariti, da ne zasejejo semena in se njih nadloga nadaljuje še v naslednjem letu. Tudi za zatiranje trajnih plevelov je še čas. Pri pletju velja rek, da je pravočasno opravljeno delo dvakrat opravljeno. Enoletni pleveli se namreč pojavljajo vedno znova in znova le, če smo jim pustili semeniti in smo jih s tem sami razmnožili. Le malo semen veter prinese iz soseščine. Tudi trajni pleveli vedno znova in znova krepijo koreninske razrastke le, če jim pustimo da krepko razvijejo svoje nadzemne dele ali pa jim celo dopustimo, da raztrosijo svoje seme v okolico. Pri nekaterih tipih trajnic si sicer lahko pletev močno zmanjšamo z zastirkami, ne pa pri vseh.
Odcvetelo cvetje marsikdaj kvari estetski videz nasada, čeprav vedno to ne velja. Nekatere odcvetele trajnice ostanejo lepe tudi z golimi cvetnimi stebli ali plodovjem. Sproti bomo odstranjevali vse nelepe ostanke cvetja. Marsikdaj s preprečevanjem semenenja tudi podaljšamo čas cvetenja, oziroma tvorbo novih cvetnih nastavkov. Sušeče se listje ali listje, premočno poškodovano od polžev in drugih 'listožerov', ki ni več lepo, je tudi najbolje odstraniti.
Gnojili pa trajnic ob koncu poletja in v začetku jeseni ne bomo ne z organskimi, še manj z mineralnimi tekočimi gnojili. S tem bi le spodbudili rast predaleč v pozno jesen in jih tako naredili bolj občutljive za zimske tegobe. Nepozorni ljubitelji tako marsikdaj povzročijo zimsko umiranje trajnic, zlasti še tistih, ki so gojene v šotnici in jih v vsej njihovi krhki lepoti kaj radi sadimo za prvi november na grobove. Takšne rastline nam pač lahko služijo le kot šopek, nikakor pa ne kot trpežne trajnice.
Jožica Golob-Klančič
univ.dipl.ing.hort.
Obiščite: