Katere rastline so trajnice?
Najkrajša vrtnarska definicija glasi: to so prezimnotrdne neolesenele rastline, ki živijo več let. Življenski pogoji za rastline na sploh so v različnih delih zemeljske oble zelo različni. Zato se nanje tudi različno odzivajo in ista rastlina je lahko nekje trajnica, drugje pa jo lahko gojimo kot posodovko ali morda enoletnico.
Migracije rastlinskih vrst so v naravi zelo počasne in rastline se ob tem lahko počasi prilagajajo na spremenjene pogoje (svetloba, toplota, vlažnost tal in zraka in še mnoge druge). Tako v naravi nastajajo vedno nove med seboj sorodne vrste z različnimi lastnostmi.
Ko pa je v selitev rastlin posegel človek, je sestavo zemeljske rastlinske zelene odeje seveda zelo spremenil. Zlasti pa so selitve rastlin obsežne med okrasnimi rastlinami. Danes srečujemo po cvetličarnah, vrtnih centrih in vrtnarijah rastline, ki so doma v najrazličnejših delih sveta. Domovina mnogih ima čisto drugačno klimo, kot jo imamo pri nas. Zato se te rastline seveda odzivajo na spremenjene življenjske pogoje z drugačno rastjo, kot jo imajo v naravi. Afriška vijolica (v izvirni obliki) v svoji domovini raste v naravi kot trajnica. Pri nas te rastline ni mogoče smatrati za trajnico ampak je to lončnica, ki jo gojimo v pred mrazom zavarovanih prostorih.
Afriška lilija (Agapanthus) ali agapant v svoji domovini sodi med korenikaste trajnice, pri nas jo zaradi njene občutljivosti na nizke temperature lahko gojimo le kot posodovko, v toplem Primorju pa pogojno kot prezimno trdno trajnico. Nekatere vrste dresni (Polygonum) recimo izhajajo iz severnih predelov zemeljske oble in naseljene po naših vrtovih se obnašajo kot prave trpežne trajnice. Nekatere druge dresni v naravi rastejo na južni polobli in se pri nas lahko gojijo le kot enoletnice, ker jih jesenski mraz pobere.
V vrtni kulturi se zato uporablja izraz trajnice za tiste rastline, ki v dani klimi preživijo vse letne čase na prostem, živijo dalj časa (vsaj tri leta) in seveda nimajo olesenelih delov. Torej nikakor pri nas ne moremo prištevati med trajnice vseh tistih vrtnih rastlin, ki jih moramo pozimi tako ali drugače zaščititi pred mrazom, čeprav so trajne in ob ustrezni zimski zaščiti živijo mnogo let.
V njihovi domovini in njej podobni klimi pa so lahko trajnice. Ker je med centralno Slovenijo in Primorjem precejšnja klimatska razlika, so že tu opazna ločevanja nekaterih rastlin glede na njihovo trpežnost v odnosu na nizke temperature. Tako lahko ob slovenskem morju smatramo afriško lilijo (Agapant) pogojno za trajnico (če zima ne bo prehuda), drugje po Sloveniji pa je posodovka. Isto velja tudi za zimski grenik (Iberis semperflorens), ki cveti od decembra do marca, izhaja pa iz južne Italije.
Pomembno je, da strokovno izrazoslovje pravilno uporabljamo, ker je le tako omogočeno sporazumevanje o določeni stvari. Pa ne le med strokovnjaki, ki se profesionalno z nečim ukvarjajo. Za njih je to seveda najosnovnejši pogoj za dobro delo. Tudi za vrtnarsko stroko to velja in ne samo za medicino, gradbeništvo, strojništvo in druge pri nas že bolj uveljavljene stroke. V vrtnarsko razvitih deželah je to samo po sebi umevno, mi pa počasi capljamo za njimi.
Jožica Golob-Klančič
univ.dipl.ing.hort.
Obiščite: