Poletna nega trajnic (1. del)
Vroči poletni dnevi nas kar kličejo k rekreaciji na vrtu. V opoldanski vročini se sicer rajši zadržujemo v senčnih delih vrta, zjutraj in zvečer pa z užitkom opravimo vsa vzdrževalna dela tudi v osončenih legah. Če je vrt velik, so lahko jutra in večeri prekratki, pa si v vročih urah dneva pomagamo z velikim klobukom.
Grede trajnic seveda niso lepe samo spomladi, a tudi poleti zahtevajo našo vsaj občasno prisotnost, da delujejo urejeno. Saj res niso zahtevne, ampak vedeti pa že moramo, kaj je v določenem trenutku potrebno postoriti med odcvetelimi ali na cvetenje se pripravljajočimi trajnicami. Tiste, ki jih gojimo le zaradi zanimivega in lepega listja, imajo seveda tu posebno vlogo.
Poleti trajnic ponavadi ne gnojimo, saj smo z organskimi gnojili ob sajenju poskrbeli za založno gnojenje. Kjer smo smatrali za potrebno, smo dognojili spomladi. Pa tudi z raznimi zastirkami, ki se na licu mesta kompostirajo, med trajnicami pogosto poskrbimo za trajno oskrbo s hranilnimi snovmi. Dognojujemo poleti torej le intervencijsko, če smo zamudili z deli ali tam, kjer opažamo hujše kloroze (bledikavost listja). To izjemoma opravimo s tekočimi mineralnimi gnojili, ki delujejo takoj, če smo pri siceršnji oskrbi trajnic naredili kako hudo napako in se ta pokaže z zelo slabo rastjo ali bledikavostjo. Zapriseženi ekovrtnarji pa tudi v takem slučaju ne bodo uporabili sintetičnih gnojil, ampak bodo raje posredovali z organskimi gnojili.
Zalivanje nasadov trajnic lahko poleti smatramo za pomembno opravilo. Seveda to velja le za sušna obdobja, kadar ni dovolj naravne moče in za normalne trajnice. Kserofiti, tiste torej, ki ljubijo sušo, pač ni potreba zalivati. Vsekakor pa moramo vedeti, katere trajnice zahtevajo veliko in katere malo vode. Na osnovi njihovih potreb lahko že s pravilnim druženjem močno zmanjšamo potrebo po zalivanju na posameznih gredah. Kdor se ne želi obremenjevati z zalivanjem, bo sadil manj zahtevne trajnice in takšnih je seveda zelo veliko ali celo največ. Namakalni sistemi pri zalivanju seveda močno olajšajo delo. Nikakor pa zalivanje trajnic ne pomeni vsakodnevnega zalivanja. Običajno je enkrat tedensko temeljito zalivanje tudi v najbolj vročem in sušnem poletju popolnoma dovolj, saj so tako zaloge vode v globljih plasteh zemlje s kapilarnim prehajanjem proti površju in s črpanjem korenin dovolj dostopne za normalno rast velike večine trajnic. Seveda moramo že ob zasajanju upoštevati, da močvirske trajnice rastejo v močvirjih, vodne v vodi, kserofiti pa na skalnem in peščenem ter sušnem rastišču. Velika večina tako imenovanih 'normalnih' trajnic dobro uspeva v normalnih (običajnih vrtnih) tleh. In takšne imamo v mislih, ko tako na splošno govorimo o potrebah trajnic.
Jožica Golob-Klančič
univ.dipl.ing.hort.
Obiščite: