Kako iz mrtvice naredimo plodno prst
Prav ste prebrali ! Iz vsake prsti je možno narediti odlično vrtno prst, le nekaj znanja, časa in precej vztrajnosti je pri tem potrebno. Zato se tega dela ne bomo lotili takrat, ko je že čas zasajanja in dokončne ureditve vrta, ampak čim hitreje ob zaključku grobih gradbenih del, ko lahko že določimo končne višine tal in zaključimo oblikovanje terena.
Ko smo torej predhodno zrahljali spodnjo plast tal, dodali ali odvzeli zemljo povsod, kjer je bilo potrebno, se lotimo izboljšave zgornje plasti tal.
Najprej zgornjo plast do globine vsaj 30 cm temeljito zrahljamo in spotoma natančno odstranimo vse morebitne gradbene odpadke (ostanke betona, opeke, železje, les, stiropor in še marsikaj) in seveda kamenje. Če ob tem naletimo na korenine trajnih plevelov, jih seveda smatramo kot hudo nadlogo in tudi njim napovemo neizprosen boj! Ponavadi je potrebno ves postopek čez nekaj mesecev ponoviti še enkrat in takrat že lahko ocenimo, kakšne so osnovne sestavine naše zemlje. Če je peščeno-ilovnata (sestavljena torej iz peska in gline), ji bomo primešali izdatno dozo organskega gnojila. Če pa je glinasta, moramo najprej obvezno po vsej površini razporediti vsaj nekaj centimetrov debelo plast peska in ga zadelati v zemljo, s čimer bomo dosegli trajno zračnost tal. Pri tem ni tako pomembno, kakšen pesek bomo uporabili. Lahko je kremenčev, apneni ali pa celo mivka, kar imamo pač pri rokah. Le, če hočemo na vrtu gojiti rastline, ki zahtevajo kisla tla, ne smemo v zemljo vnašati apna. Če smo neučakani, lahko postopek nekoliko skrajšamo, če istočasno s peskom dodajamo tudi organsko gnojilo in seveda oboje plitko zadelamo v zemljo.
Ko govorimo o organskih gnojilih, je zelo pomembno naglasiti, da šota ne sodi mednje. Šota je sicer organska snov, ki pa nima skoraj nobene gnojilne vrednosti, povzroča pa kislost tal in je zato pogosto kriva za razvoj mahu v trati. Kar nekam preveč se je njena uporaba nekritično razmahnila prav povsod, kjer so naši predniki nekoč uporabljali preprosto hlevski gnoj. Celo v sadjarstvu in vinogradništvu jo neuki ljubitelji uporabljajo. Če pa se pustijo tu in tam tej poenostavljeni skušnjavi premamiti tisti, ki bi morali poznati tudi nekaj teorije o prehrani rastlin, pa jim bog pomagaj!
Jožica Golob-Klančič
univ.dipl.ing.hort.
Obiščite: