Predstavitev nekaterih zelišč

Bazilika

Pridelujemo jo lahko v toplejših predelih kot trajni grmiček ali v hladnejših (zmrzovanje) kot enoletnico. Sejemo jo v zabojčke na toplem zgodaj spomladi ali pozno pozimi. Pred presaditvijo jih damo v hladnejši prostor na utrjevanje. Na prosto presadimo v razmiku 30 cm, ko mraz mine. Baziliko redno zalivamo in odstranjujemo brste, da uravnavamo rast. Liste nabiramo vse poletja. Lahko jih posušimo ali zamrznemo. 

Brin

Brin potrebuje veliko prostora. sadimo ga kot ozadje drugim nižjim rastlinam. S striženjem vzdržujemo primerno obliko. Raste naj na nevtralnih tleh (pH 7). Brin sejemo na prosto pozno pozimi ali pa sadimo mlade rastline. Zgodaj poleti ga lahko razmnožujemo s stebelnimi potaknjenci. Skrbimo, da se ne zapleveli. Brinove jagode nabiramo, ko so povsem zrele (črne, sivo poprhnjene). Lahko jih sušimo (zelo počasi) ali zamrznemo.

Boraga

Je enoletnica in se pogosto sama zaseje. Je tudi lepa okrasna rastlina, ker ima bogata modra socvetja. Potrebuje veliko sonca na dobro prepustnih bolj suhih tleh. Sejemo jo spomladi na stalna mesta v razdalji 35 cm. Jeseni rastlina odmre in njeno seme se samo zaseje. Redno jo moramo prirezovanti in urejati. Mlade liste nabiramo poleti in jih zamrznemo. Cvetovi so, kandirani, odlična sladica.

 Drobnjak

Ta trajnica ima s svojimi velikimi vijoličnordečimi socvetji tudi okrasno vlogo. Je zelo zgoščene rasti. Potrebuje vlažna tla. Spomladi ga sejemo na razdalji 30 cm, lahko pa ga razmnožujemo z razdeljevanjem stare ruše na manjše šopke. Razdelimo ga vsaj vsake 3 leta, ko zemljo prekopljemo in ji dodamo kompost ali hlevski gnoj. Dobro prenaša rezanje listov, ki jih lahko zmrznemo v ledene kocke.

Gabez

Lahko ga pridelujemo v kompostnici. Dobro uspeva v tleh, bogatih z organskimi hranili na senčnih mestih. Lahko ga vzgojimo iz semena, vendar je to dolgotrajen postopek. Raje kupimo odraslo rastlino in vsako leto na zunanji strani odrežemo stranske izrastke, ki jih posadimo. Vsake tri leta ga izkopljemo, razdelimo in ponovno posadimo. Liste po potrebi strižemo in iz njih napravimo s kalijem bogato gnojilo. Cvetove lahko uporabimo kot barvilo.

Hren

Je odporna trajnica. Sadimo ga v bogata tla na soncu ali polsenci. Najbolje ga je gojiti na dvignjenih gredah (60 cm) nad potmi. Se hitro množi in lahko preraste ves vrt. Zgodaj  spomladi posadimo korenine narezane na 15 cm dolge kose, 30 cm narazen. Rastline jeseni izkopljemo in shranimo v posodah napolnjenih z vlažnim peskom ali šoto. Večino korenin preko zime porabimo, nekaj pa prihranimo za sajenje.

 Kislica

Dobro uspeva v rahli senci in bogatih ter vlažnih tleh. Lahko jo sejemo, vendar traja dolgo časa, da zraste. Raje jeseni sadimo korenine odraslih rastlin. Redno odstranjujemo cvetna stebla, da cvetenje premaknemo proti koncu sezone. Skrbimo, da se plevel ne razraste. Redno zalivamo. Po treh letih začnejo rastline propadati. Izkopljemo jih in poberemo stranske poganjke, ki jih posadimo. Liste nabiramo ves čas in jih sušimo. Shranjujemo jih v zrakotesnih kozarcih.

Komarček

Je visoka in močna rastlina z rumenimi cvetovi in svetlo zelenimi listi. Lahko je tudi okrasna rastlina. Raste na bogatih tleh na s soncem osvetljenem mestu. Sejemo ali sadimo spomladi ali jeseni vsaj 50 cm narazen. Redno režemo, da poganja nove cvetove. Posamezne cvetne poganjke puščamo, da pridelamo seme. Vsake tri leta ga presadimo. Najbolje je uporabljati sveže liste, lahko pa se jih tudi posuši, vendar zgubijo velik del arome.

Koprc

Koprc je enoletnica z lepimi pernatimi listi in rumenimi cvetovi. Navadno se zaseje sam, v hladnejših predelih pa mu moramo pomagati. Dobro uspeva na suhih tleh z veliko sonca. Sejemo spomladi v vrste 30 cm narazen. Če želimo vse leto imeti sveže liste sejemo vsak mesec do poznega poletja. Koprc moramo redno pleti, okopavati in v sušnem obdobju dobro zalivati. Listje in plodove lahko sušimo.

Kraški šetraj

Vedno zelen polgrm, ki ga lahko gojimo tudi kot okrasno rastlino. Raste na sončnih rastiščih z dobro odcednimi bogatimi tlemi. Sredi poletja sejemo seme ali pa ga razmnožujemo z zelenimi stebelnimi potaknjenci. Razdalja med rastlinami naj bo 50 cm. Redno obrezujemo in odstranjujemo rastne vršičke v zgornjem delu, da v spodnjem delu ne ogoli. Pozimi ga zaščitimo s folijo. Presajamo ga vsake 3 do 4 leta. Liste in poganjke nabiramo preko celega leta. Lahko jih sušimo.

Krebuljica

Enoletnica nezanimivega videza s pikantnim okusom. Raste naj na senčnem in vlažnem rastišču sicer prehitro cveti. Sejemo zgodaj do sredi pomladi. Nekaj rastlin pustimo, da semenijo. Zasejejo se od kasnega poletja do zgodnje jeseni. Pozno setev zaščitimo s folijo (ni potrebno v toplejših delih južne Slovenije). Izdatno zalivamo in odstranjujemo cvetne poganjke. Stranske liste pobiramo in jih posušimo ali zamrznemo.

Lovor

Je subtropska rastlina in ga na prostem lahko gojimo samo na Obali. Drugje ga zasadimo v posode in pozimi prenesemo v toplejši prostor. Uspeva v dobro prepustnih tleh na soncu. V posodah naredimo mešanico navadne prsti in komposta. Redno ga moramo zalivati. V posodah ne zalivamo toliko, da bi se zemlja popolnoma prepojila. Poleti enkrat mesečno pognojimo s tekočim gnojilom. Nabiramo listje preko poletja, ki ga sušimo na soncu in shranimo v neprodušno zaprte kozarce.

Luštrek

Visoka trajnica, ki vsako leto odmre do tal. Potrebuje veliko prostora in najprimerneje je, da ga sadimo bolj v ozadju za visokimi trajnicami. Lahko ga sadimo tudi na okrasnih gredicah, ker ima lepa rumena socvetja. Najraje ima sončno mesto, prenese pa tudi polsenco. Tla naj bodo vlažna in bogata z organskimi snovmi. Seme sejemo spomladi, sadimo pa zgodaj spomladi ali jeseni (uporabljamo sadike ali dele rastlin). Sadimo oz. sejemo vsaj 90 cm narazen. Vsako leto odmre do tal in naslednje leto zraste še višje. Polno višino doseže po štirih letih. Po tem času ga presadimo. Nabiramo sveže listje preko vse sezone, lahko pa ga posušimo.

Majaron

Poltrajni grmiček, ki pri nas ne preživi zime in ga gojimo kot enoletnico. Raste na odcednih tleh z veliko sonca. Sadimo mlade rastline ali njihove dele in sejemo zgodaj spomladi. Redno odstranjujemo vršičke, da se razvijejo gosti grmički. Okopavamo in plejemo, ob sušnem vremenu pa tudi zalivamo. Jeseni ga presadimo v lonce in prenesemo na toplo, če želimo, da bo preživel zimo. Listje nabiramo od pozne pomladi dalje. Lahko ga sušimo ali zamrznemo.

Materina dušica ali timijan 

Poznamo veliko vrst materine dušice, ki dosegajo različne višine. So tudi lepe okrasne rastline. Rade privabljajo žuželke. Rastejo na nevtralnih tleh (pH 7) z veliko sonca. Sejemo jih sredi pomladi, polegle oblike pa razmnožujemo s potaknjenci ali razdelitvijo starih grmičkov. Ves čas odstranjujemo vršičke, da se v spodnjem delu ne ogolijo. Ko odcvetijo, jih porežemo. Liste nabiramo preko poletja in jih posušimo.
 

Melisa

Melisa je prijetno dišeča trajnica, ki pa se zelo dobro razrašča. Najbolje uspeva na sončnih rastiščih z organskimi snovmi bogatimi tlemi. Dobro prenaša polsenco, v senci pa listi obledijo. Seme sejemo zgodaj spomladi. Starejše rastline lahko razdelimo in presadimo. Grmičke obrezujemo, da imajo primerno obliko, vsake tri leta pa jih presadimo. Sveže liste nabiramo preko vsega leta. Sušijo se ne dobro, jih pa uspešno zamrzujemo.

Meta

Je odporna trajnica, ki lahko hitro podivja. Ni zahtevna do rastišča, najbolje pa uspeva v polsenci. Koreninske podtaknjence sadimo spomladi. Ne potrebuje posebne oskrbe. V sušnem vremenu jo redno zalivamo, sicer pa jo redno obtrgujemo. Listje nabiramo od pomladi do jeseni. Lahko sušimo ali pa zamrznemo v ledene kocke.

Pehtran

Pri nas se dobita dva tipa pehtrana; francoski in ruski. Francoski je manj odporen in težko prenaša zimo na prostem. Je tudi bolj ostrega okusa. Pehtran raste na dobro dreniranih tleh na soncu in v zavetju. Francoskega pehtrana ne moremo razmnoževati s semenom. Odrasle rastline lahko delimo spomladi, ko sejemo seme ruskega pehtrana. Pehtran moramo pleti in zalivati. Vsake štiri leta ga izkopljemo in presadimo. Uporabljamo sveže liste, ki jih nabiramo po potrebi. Sušenje ni priporočljivo zaradi izgube arome.

Peteršilj

Peteršilj je dvoletnica, vendar ga običajno gojimo kot enoletnico. Tla naj bodo bogata z organskimi snovmi, lahko je tudi v polsenci. Sejemo lahko na toplem pozno pozimi (zgodnja raba) ali pa zgodaj spomladi in poleti. Sredi poletja ga lahko sejemo v lonce in ga gojimo na toplem. Preko cele zime bomo imeli svež peteršilj. Peteršilj zelo počasi kali. Ves čas odstranjujemo plevel  in zalivamo ob sušnejšem vremenu. Liste trgamo po potrebi vendar ne tako, da bi odstranili vse. Lahko jih posušimo v vroči pečici ali pa zamrznemo v ledene kocke.

Rožmarin

Vedno zeleni grm, ki cveti modro in privlači žuželke. Raste na dobro dreniranih tleh z veliko organske snovi in sonca. Razmnožujemo ga s potaknjenci zgodaj spomladi. Na Primorskem ga lahko uporabimo za živo mejo. Ko odcveti, ga temeljito obrežemo, da ne ogoli v spodnjem delu. Liste pridobivamo vse leto, lahko jih tudi posušimo.

Žajbelj

Ta trd polgrm s sivkasto zelenimi listi je lahko lep dodatek gredicam. Potrebuje veliko sonca in prepustna tla z veliko organske snovi. Rastočim poganjkom odstranjujemo vršičke, da so rastline goste. Če poganjki ogolijo jih položimo na tla in pokrijemo s prstjo. Listje nabiramo vse poletje pred cvetenjem in ga posušimo.

Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog