Vrt zasnujmo tako, da bomo privabili čim več živali

Pri ureditvi vrta se ravnamo predvsem po lepoti in koristnosti rastlin, ki jih vključujemo v zasnovo. Na majhni površini so prehodi med okrasnim in pridelovalnim vrtom neizraziti, pogosto so rastline celo pomešane, kar je celo dobro. Ločevanje rastlinskih vrst v monokulturne nasade redči raznovrstnost živalskega sveta, zato je večja verjetnost, da se nam bodo posamezne skupine organizmov močno razmnožile. Posebej problematična je raba sredstev za varstvo rastlin, ki močno poseže v naravno sestavo obstoječih organizmov. Zdesetkane vrste škodljivcev se bodo kmalu obnovile in postale še močnejše zaradi izjemne sposobnosti reprodukcije. Množijo se lahko spolno, nespolno, spreminjajo spole in še kaj, vse pa zato, da zagotovijo obstoj in nadaljevanje vrste. V nasprotju z njimi pa so plenilci prisotni v manjšem številu, zato jih uporaba insekticidov močneje prizadene. Obnavljanje stanja pred škropljenjem traja dalj časa, če seveda ne bomo vmes spet škropili zaradi namnožitev škodljivcev, ki jih zdaj nihče ne ovira pri njihovem početju.

Velika polja ene kulture so zelo podvržena škodljivcev. Z uporabo pesticidov za njihovo zatiranje so uniči dve osamljeni drevesi, ki sta nudili nekaj zaščite naravnim sovražnikom.

Kljub mestnemu okolju lahko tudi tu ustvarimo naravi prijazne pogoje, ki jih bodo izkoristili številni živi organizmi. Med njimi pa bodo tudi koristni, ki so naši poglavitni zavezniki v boju zoper škodljivce. Predvsem pa moramo vrt urediti tako, da bo narava sama poskrbela s svojimi mehanizmi za njihovo čimprejšnjo nastanitev. Živa meja ni pomembna samo pri označevanju lastništva in prehodov med posameznimi vrtnimi prvinami, temveč nudi idealno zatočišče za številne živalske vrste. V preteklosti so bile meje zaščitni pasovi na poljih in vrtovih pred vetrom in erozijo, zaradi številnih dobrih lastnost pa so nudile dom številnim stalnim in občasnim prebivalcem. Ugodna mikroklima in zavetje pred številnimi naravnimi dejavniki sta omogočala pestrost življenja in ustvarjanja naravnega krogotoka snovi. Pri tem so bili udeleženi vsi od najmanjših in očem nevidnih organizmov, ki imajo pomembno vlogo pri razkrajanju, do velikih sesalcev in letalcev. S postavljanjem žive meje ustvarimo naravno okolje, narava sama pa poskrbi, da se tudi zapolni. Zaradi naših posegov v naravo mnoge živali izgubljajo svoj prostor pod soncem. Mnoge vrste so zaradi tega tudi za vedno izginile, druge pa so novo okolje izkoristile kot svojo priložnost in se zdaj močneje pojavljajo, kot kdaj koli prej. To velja tudi za škodljivce, ki jih prej skorajda niso poznali. Koloradski hrošč se je sprva hranil na divjih razhudnikih, ki rastejo v naravi. Njegova številčnost je bila daleč od tega, kot jo poznamo danes. Z gojenjem krompirja na velikih monokulturnih površinah pa se je ta lepi hrošček postal velik škodljivec.

Veliko različnih rastlinskih vrst in bližina neokrnjene narave zagotavljata, da bodo v vrtu živele in ga obiskovale različne koristne živali.

Sadna drevesa in grede z vrtninami zahtevajo nekaj truda in znanja, veselje ob domačem pridelku pa je neizmerno. Da pa bomo v pridelovanju uspešni tudi brez pretirane rabe kemikalij, moramo vrt urediti tako, da nam bo to omogočeno. Okoli vrta zasadimo raznovrstne grmovnice in drevesa, izbirajmo pa med znanimi vrstami, katere krasijo posamezne dobre lastnosti. Ni nujno, da so samo lepe. Medvejka bo na primer privabila tudi številne žuželke, predvsem metulje. Zavetje, cvetenje in plodovi so pomembne lastnosti, ki bodo pritegnile tudi naše zaveznike. Čeprav nekateri menijo, da okrasni vrt naj ne bi vključeval domačih avtohtonih rastlin, pa moje mnenje ni takšno. Navadna trdoleska je pravi okras jeseni, navadni dren pa se ponaša z lepim, zgodnje spomladanskim cvetenjem in rdečimi plodovi. Tudi brogovita je lepa skoraj celo leto, še posebej jeseni z lepo obarvanimi listi in izstopajočimi rdečimi plodovi, ki jih rade zobajo ptice. Tu so še šipek, bezeg, leska, bršljan in številne druge. V živi mejo bodo gnezdile ptice, na sadno drevje pa postavimo valilnice in krmilnice. Divjim čebelam in čmrljem, ki so pomembni opraševalci vrtnih rastlin, naredimo priročna skrivališča in posadimo njim ljube rastline. Tudi odmrlo drevo je lahko pomemben biotop za številne organizme. Rovka in jež bosta poiskala zavetje v kupu listja in vejevja, kjer bosta na varnem, gomila kamenja pa bo privabila kuščarje in podlasico. Če je le možno, imejmo na vrtu tudi manjši ali večji vodni motiv z vsem rastlinjem, ki spada v tovrsten biotop. Žabe, krastače in celo belouška naj nas ne prestrašijo, saj so zelo koristne.

Čmrlji so pomembni opraševalci in dobrodošli v vsakem vrtu

Naravni nepokošeni travniki so idealni za privabljanje številnih žuželk, ki nam bodo pomagale pri opraševanju vrtnih rastlin in redčenju škodljivcev. Najbolje je, da del površine kosimo bolj poredko, združbo pa še dodatno obogatimo z različnimi cvetlicami, naravnimi in žlahtnimi. Brenčanje čebel in čmrljev ter poletavanje pisanih metuljev nas bo spremljalo od zgodnjih jutranjih ur pa tja do mraka, ko se bodo prebudile nočne živali. Na vrtu lahko pustimo semeniti posamezno vrtnino, kar bo pritegnilo pozornost okoliških prebivalcev. Nekatera zelišča so priljubljena paša za čebele, obenem pa ugodno vplivajo tudi na rastline, ki so v njihovi bližini. Omenim naj samo komarček, navadni pelin, žajbelj, ognjič, luštrek in koprc. Koprivo imajo nekateri za nadležen plevel, spet drugi pa za zdravilno in okusno rastlino. Seveda je vsega lahko enkrat preveč, zato moramo biti pazljivi, da se nam posamezne rastline ne razširijo preveč po vrtu. Šetraj in kamilica se nam bosta zasejala po celem vrtu, enako pa velja tudi za slamnike, meto in nekatere druge.

Pri varstvu rastlin s kemičnimi sredstvi je danes na voljo mnogo takšnih, ki so okolju bolj prijazna. Žal še vedno mnogi prisegajo samo na strupe, kot jih uporabljajo v intenzivnem pridelovanju, češ da naravna sredstva ne pomagajo. Ko bomo rastlinam zagotovili naravne pogoje za rast, ob tem pa jih bodo varovali tudi naši mali in veliki zavezniki, bo tudi bolezni in potreb po škropljenju manj. Predvsem večje rastline, kot je sadno drevje, izbirajmo skrbno in dajmo prednost odpornosti, ne pa videzu plodov. Zgodnje češnje ne bodo črvive, ker zorijo, preden se pojavi češnjeva muha in so prava izbira, četudi so morda nekoliko slabšega okusa.

Minimalistični vrtovi so popularni, naravni vrt pa ostaja edini pravi za vse ljubitelje in pridelovalce. Domače sadje in zelenjava so, v današnjem času neprecenljiva vrednost, zato imejmo, če je le možno, prostor tudi zanje.

Robert Mabič