Bivalni vrt

Bivalni vrt je vrt, v katerem se gibljemo in nam predstavlja neke vrste sobo na prostem, ki jo lahko uporabljamo vse leto, predvsem od pomladi do jeseni. Je prostor, del narave, v katerem opravljamo različna dela. Sodoben vrt ni le lepo urejen, temveč omogoča sproščeno družinsko življenje.

Vrt nam predstavlja sprostitev. V njem se lahko igrajo otroci, je prostor za domače ljubljence, mesto za različne prostočasne konjičke in še bi lahko naštevali. Primerno urejen vrt je lahko odlična kulisa bazena, ki bo dala vtis, da smo nekje v divjini ob jezeru.

Vrt je odlično mesto za druženje. Miza in klopi bodo skupaj z žarom predstavljali mesto za druženje v poletnih mesecih, večje drevo pa lahko poskrbi za prijetno senco v poletni vročini. Premišljeno zasajeno grmovje bo zakrivalo pred radovednimi pogledi sosedov.

Vrt lahko razdelimo na dva dela. En del naj bo namenjen pridelavi zelenjave in sadja, preostali del pa naj bo okrasni vrt in mesto za družabno življenje.

 

Ko je načrt vrta izdelan, predelan in predstavlja vrt, ki bi si ga želeli, je čas, da se lotimo dela. Najprej odstranimo odpadni material, ki je ostal od gradnje hiše in morebitne rastline, ki jih ne bomo potrebovali. Rastline (grmovje, trajnice, manjše drevje), ki bi jih lahko uporabili, a nas ovirajo pri delu, začasno presadimo na prostor prihodnjega zelenjavnega vrta. Pri tem pazimo, da so poškodbe korenin čim manjše. Najbolje je izkopati rastlino skupaj z nekaj zemlje, ki naj se drži korenin in jo posaditi na začasno mesto. S tem zmanjšamo poškodbe korenin in ublažimo presaditveni šok.

Načrt prenesemo v razmerju na zemljišče. Na terenu označimo posamezne dele vrta z vrvico ali količki. Prenesemo vse dele: teraso, poti, zelenjavni vrt, ograjo, skalnjak, vodni vrt z ribnikom, grmovje, gredo z enoletnicami, uto, ... Posebej označimo dovozne poti in parkirišče. Pri tem moramo paziti, da so te poti dovolj široke za normalno gibanje nas ljudi in vozil.

 

Preverimo, kako je z višinskimi razlikami in nakloni. Morebitne spremembe višin si označimo na količkih. Posebej smo pozorni pri stopniščih in terasah. Ugotovimo, kje bo treba odvzeti in kje dodati zemljo.

 

Pri zemeljskih delih pazimo, da ne nasipavamo odpadnega gradiva na rodovitno prst. Rodovitno prst izkopljemo in odložimo na primerno mesto. Ko smo zaključili z nasipavanjem, jo enakomerno razporedimo po površini. Izkopljemo jame za podlago dvorišč, dovoznih poti in luknje za temelje. Pred urejanjem rastlinja postavimo v vrtu vse kar je grajenega. Če določenih stvari ne bomo uredili takoj, pripravimo le podlago. S tem se izognemo večkratnemu prekopavanju.

 

Preden se lotimo urejanja trate,zasadimo vse drevje in grmovje, ter pripravimo grede za rože. Če čas za sajenje drevja in grmovja ni primeren, izkopljemo sadilne jame in jih zasujemo s primernim substratom; ne pozabimo jih označiti. Na koncu pripravimo podlago za trato in jo posejemo. Lahko tudi položimo travno preprogo (tepih).

 

S setvijo trate smo zaključili z izdelavo vrta. S tem se delo še zdaleč ne konča. Lahko bi rekli, da se šele dobro začenja. Vrt se bo ves čas spreminjal in nobeno leto ne bo enak kot prejšnje leto. Drevesa bodo večja, grmovje gostejše, živa meja višja. Ves čas pa bo treba vrt negovati in vzdrževati.
Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog