Vodne rastline

Plavajoče rastline

Vodno klasje (Aponogeton distachyos) prihaja iz južne Afrike in ne prenaša zmrzali. Zato jo moramo saditi tako globoko, da je led ne doseže (najmanj 40 cm). Listi plavajo na vodni površini. Imajo rjave madeže. Dolgi so do 15 cm. Dišeči cvetovi so sestavljeni iz dveh delov, beli z zelenimi pikami in delno gledajo iz vode. Cveti od junija do prve zmrzali.

Plavajoča praprot (Azolla caroliniana) je plavajoča rastlina. Raste hitro in lahko prekrije celotno površino ribnika. Ker ne prenaša zmrzali je odlično sredstvo za zatiranje alg. Spomladi vstavimo v vodo nekaj rastlin in preko leta prekrijejo vodno površino. S tem je preprečen dostop svetlobe za razvoj alg in te propadejo. Ko ribnik zmrzne, rastlina propade in jo lahko odstranimo.

Vodna hijacinta (Eichhornia crassipes) je tropskega izvora in ima zelo eksotičen videz. Zelo rada se razširi po celotni vodni površini. Svetlomodri cvetovi tvorijo do 30 cm velike rozete z debelimi stebli, ki se dvigujejo nad vodo. Cveti le, če je temperatura vode dlje časa nad 25 stopinj. Prezimujemo jo v akvariju s temperaturo 20 stopinj.

 

 

Žabji šejek (Hydrocharis morsus-ranae). Stebla te rastline plavajo na vodni površini in so obdana s tri do pet majhnimi, lokvanjem podobnimi listi. Iz stebel poženejo dolge korenine. Če rastlina priplava do obale, se hitro ukorenini. Beli cvetovi imajo tri cvetne liste. Premer je 2 cm. Jeseni napravijo popke, ki odpadejo in se potopijo na dno, kjer prezimijo. Stara rastlina odmre. Spomladi se popki dvignejo na površino in poženejo nove rastline. Dvig popkov je odvisen od spomladanskih temperatur. Če je pomlad hladna, se dvignejo kasneje.

 

Rumeni blatnik (Nuphar lutea) najdemo v stoječih in počasi tekočih vodah. Poganjki se radi močno razvejajo in so tudi več metrov dolgi. Na koncu poganjkov se najprej razvijejo podvodni listi, ki so podobni solatnim listom, kasneje pa se razvijejo 30 do 40 cm veliki plavajoči listi. Cveti od junija do avgusta, ko se nad vodno gladino pojavljajo kroglasti rumeni cvetovi s premerom 5 cm in močnim vonjem. Ker je rastlina ogrožena, je v naravi ne nabiramo, pri nakupu pa preverimo njen izvor.

Vodni orešek (Trapa natans) ni trajnica vendar se zelo rada vsako leto sama zaseje, kadar sta dno in voda ustrezna. Listi plavajo na površini in imajo obliko križa. Iz majhnih in neuglednih cvetov nastanejo 2 cm veliki plodovi, ki potonejo na dno. Listi preko poletja pordečijo.

 

Podvodne rastline

Te rastline so ene izmed pomembnejših v ribniku. So glavni vir kisika za vodne živali in bakterije, ki razgrajujejo organsko snov. Vse spodaj naštete vrste se zakoreninijo v dno ribnika.

Navadni žabji las (Callitriche palustris) sadimo do globine 50 cm. Če je globina nižja in rastlina doseže vodno gladino, napravi listno rozeto. Listi so 1 do 2 cm dolgi, cvet je neopazen. Rastlina je primerna za vodne vrtove v posodah in plitve dele ribnikov.

Iglasta sita (Eleocharis acicularis) ima kot las tanke 15 cm dolge liste. Raste počasi, vendar lahko prekrije celotno dno ribnika in se razširi tudi na breg, kjer napravi le do 8 cm visoke liste in majhne rjave cvetove.

Vodna kuga ali račja zel (Elodea canadensis) najbolje uspeva v nevtralni do rahlo alkalni vodi, kjer lahko postane prava nadloga. Do pol metra dolgi poganjki so povsem prekriti z listki. Če se dotakne dna, takoj požene korenine in ustvari novo rastlino. Zatremo jo z zmanjšanjem pH. Če je voda dovolj globoka, je odlična rastlina za čiščenje in oskrbovanje vode s kisikom.

Navadna smrečica (Hippuris vulgaris) je rastlina, ki raste do globine pol metra. V ribnikih je zaželena, ker vodo dobro oskrbuje s kisikom. Rizom se razširja po dnu ribnika in z njega odganjajo proti površini pol metra visoki poganjki, ki so prekriti z do 4 cm dolgimi in do 5 mm širokimi lističi. Na plitvinah rastlina požene iz vode, steblo se okrepi, listi pa so manjši. Če jo sadimo v manjše ribnike ali v priobalni pas, jo namestimo v posodo, sicer se preveč razraste.

 
Močvirska ali navadna grebenika (Hottonia palustris) je lepa rastlina vendar zelo zahtevna. Ne uspeva v alkalni vodi in ne prenaša višjih temperatur. Ker ni konkurenčna, jo sadimo samostojno in skrbimo, da je druge rastline ne ovirajo. Najbolje uspeva v globini 20 do 30 cm. Požene do meter dolge poganjke, ki so polni podolgovatih listov brez izrazite oblike. Tik pod površino tvori listne rozete. Iz njih poženejo do 30 cm dolgi poganjki s cvetovi. Cveti v maju in juniju. Primerna je tudi za plitvejše dele.

 

Klasasti rmanec (Myriophyllum spicatum) je dokaj razširjena rastlina. Ima do dva metra dolge poganjke, ki so prekriti s šopki majhnih lističev. Poleti požene neopazne zelenobele in rdeče cvetove. Primerna je tudi za alkalnejše vode. Dobro prenaša zmrzal.

Kodravi dristavec (Potamogeton crispus) širi rizom po dnu. Iz njega požene več kot meter dolge poganjke, ki so prekriti z 8 cm dolgimi in 1 cm širokimi listi rdečkaste barve.

Prosto plavajoče podvodne rastline

Navadni ali trdi rogolist (Ceratophyllum demersum) lahko napravi preko metra dolge poganjke, ki nosijo majhne enojne ali dvojne liste. Rastlina pogosto poleže po dnu, vendar koreni ne požene. Cvetovi so neopazni.

Vodna škarjica (Stratiotes aloides) tvori plavajoče listne rozete, ki imajo premer do 30 cm. Listi so podobni listom aloje in imajo na robovih ostre zobce. V zimskem času se rozete spustijo na dno, ko pa se pomlad preveša v poletje pa izplavajo na površje, tako da je zunaj zgornja polovica listov. Cveti belo od maja do julija.

Navadna mešinka (Utricularia vulgaris) je mesojeda rastlina. Do meter dolgi poganjki nosijo do 7 cm dolge liste, ki so prekriti z mešički za lovljenje žuželk. Uspeva v rahlo kisli vodi. Primerna je predvsem za vodne vrtove v posodah, ker je slabo konkurenčna.

Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog