Trajnice sence in polsence

Trajnice sence in polsence prenesejo popolno ali delno zasenčenost. Večina jih lahko brez težav raste tudi na soncu. Sadimo jih na mesta, kjer je del dneva senca, nekatere pa tudi na mesta v popolni senci. Pri odkrivanju mest, kjer je senca samo del dneva, imamo v novem vrtu, kjer so drevesa še majhna in grmi ozki, težave. Zato si skušamo predstavljati vrt, ko bodo drevesa in grmi dosegli svojo končno višino. Preko dneva pozorno spremljamo gibanje senc.

Predstavitev rodov in vrst je okvirna in predstavlja le vpogled med trajnice senčnih in polsenčnih mest. Posamezne vrste imajo veliko sort in ne bi bilo smiselno opisovati vsako posebej. Pred nakupom se posvetujmo z vrtnarjem ali pa uporabimo specializirano strokovno literaturo, kjer so predstavljene posamezne vrste in njihove sorte.

Vetrnica (Anemone)
So rastline polsence. A. blanda cveti marca in aprila. Zraste 10 do 15 cm visoko. Napravi koreninske gomolje in listi so tik ob tleh. Barve cvetov so odvisne od sorte: modra, rožnata, bela. Podlesna vetrnica (A. nemorosa) v mraku zapre cvetove. Zraste 15 do 20 cm visoko. Cveti marca in aprila belo in modro, odvisno od sorte. Obe vrsti sadimo v skupinah na spomladanskih gredah ali v naravnem vrtu pod grmovnicami in drevesi. A. hupehensis je poletna vrsta. Cveti od avgusta do oktobra na 80 do 100 cm visokih steblih. Cvetovi so v različnih rožnatih odtenkih. Na trgu je možno dobiti tudi večje število hibridov, ki cvetijo septembra in oktobra na 80 do 120 cm visokih steblih. Cvetovi so beli, rožnati in rdeči. So prezimno trdni, vendar prvo leto potrebujejo zaščito preko zime.

Orlica (Aquilegia)
V vrtovih se uporabljajo različni hibridi. Ustreza ji polsenčno do sončno mesto. Zraste 50 do 70 cm visoko in je zanimiva zaradi barvno bogatih cvetov. Cveti junija in julija. Cvetove lahko režemo. Če so tla dovolj vlažna uspeva tudi na sončnem mestu, vendar moramo takoj po koncu cvetenja odrezati ostanke cvetov. Cvetovi so lahko dvobarvni (modra in bela, rdeča in bela), beli, ali pa sestavljeni iz več barv.

Kresničje, navadno kresničevje (Aruncus dioicus)
Raste v senci in polsenci. Rastlina je visoka do 2 m in je zanimiva zaradi množice majhnih belih cvetov, ki so na razvejanih do 50 cm dolgih steblih. Cveti od junija do julija. Cvetove lahko režemo. Rastlina je primerna za vsak vrt. Je dvodomna vrsta. Rastline z moškimi cvetovi so elegantnejše. Cvetove po cvetenju odrežemo.

 

Bergenia (Bergenia)
V vrtovih se uporabljajo različni hibridi. Prepoznavni znak te rastline so zimzeleni listi in cvetovi v različnih rdečih, rožnatih in belih odtenkih, ki se pojavijo aprila in maja na 20 do 60 cm visokih steblih. Rastlina ni zahtevna glede svetlobe in uspeva tako na soncu kot v senci. Sadimo jo lahko ob ribnikih, na cvetličnih gredah, obrobkih,…

Zvončice (Campanula)
Zvončice so z izjemo nekaterih pritlikavih vrst za skalnjake, primerne za obrobke in mešanje z drugimi trajnicami kot so mak, irisi in svetlin. Potrebujejo s hranili bogata sveža tla na polsenčnem ali sončnem mestu. Klobčasta zvončica (C. glomerata) zraste 40 do 60 cm visoko. Cvetovi so v šopkih. Odvisno od sorte so lahko bele, lila ali vijolične barve. Cveti julija in avgusta (sorta 'Joan Elliot' maja). Potrebuje dobro odcedna tla. Širokolistna zvončica (C. latifolia) cveti junija in julija. Beli, modri ali vijolični cvetovi so na do 1 m visokih steblih. Breskovolistna zvončica (C. persicifolia) ima velike cvetove, ki se odprejo junija in julija. Cvetovi so v grozdih na 80 do 100 cm visokih steblih. Odvisno od sorte je barva modra, bela in vijolična. Potrebuje ilovnata z organskimi snovmi bogata in odcedna tla.

Petelinček (Corydalis)
Dobro raste na polsenčnih in senčnih mestih, kjer so težave z drugimi vrstami. S svojimi grozdastimi rumenimi cvetovi prinaša v sicer temačne kotičke svetlobo. Velika vlaga mu ne predstavlja težave. C. lutea zraste 20 do 40 cm visoko in cveti od maja do septembra. Ne potrebuje veliko nege in je hvaležna vrsta. Sibirski petelinček (C. nobilis) zraste 30 do 50 cm visoko. Cveti maja. Cvetovi so rumeni s temnim središčem. Je primerna soseda raznim spomladanskim čebulnicam.

Naprstec (Digitalis)
Je vitka, od 60 do 180 cm visoka trajnica. Cveti od junija do avgusta. Je stara rastlina vrtov, a živi le dve leti. Vzgoja iz semen je preprosta. Primerna je za naravne vrtove, obrobke in v skupinah z drugimi visokimi trajnicami. Dobro uspeva na polsenčnih in sončnih mestih. D. ferrugenia zraste do 180 cm in cveti rumeno ali svetlo rjavo, odvisno od sorte. Velecvetni naprstec (D. grandiflora) ima velike rumene in znotraj rjave cvetove. Se rad sam širi. Zraste 60 do 80 cm visoko.

Divjakovec (Doronicum)
Je primerna trajnica za polsenčna in sončna mesta. Z lepimi rumenimi cvetovi nas bo razveseljeval aprila in maja. Dobro uspeva na ilovnatih tleh. Zraste od 25 do 80 cm.

Vimček (Epimedium)
Je 20 do 30 cm visoka trajnica, ki se delno tudi plazi. Je primerna za senčna in polsenčna mesta. Temno zeleni listi ostanejo še dolgo v zimo. Cvetovi so rumeni, rdeči ali vijolični, odvisno od vrste in sorte. Cveti aprila in maja. Potrebuje humozna in zmerno vlažna tla.

Krvomočnica (Geranium)
Rod krvomočnic je zelo obširen in obsega mnogo vrst, ki so primerne predvsem za alpski vrt, kot pokrovne rastline in nosilke naravnega vrta. Cvetovi so kontrastnih barv in se lepo ujamejo z drugimi trajnicami. Prevladuje modra, vijolična, rožnata in bela barva. Jeseni predstavljajo zanimivo popestritev vrta z jesensko obarvanostjo delno zimzelenih listov. Tu predstavljene vrste dobro uspevajo na sončnih in polsenčnih rastiščih s humoznimi in zmerno vlažnimi tlemi. Travniška krvomočnica (G. pratense) zraste do 60 cm visoko. Cvetovi modrovijolični s svetlo-temnim vzorcem. Primerna je za naravne zasaditve. Za grede so primernejše nekatere sorte, ki cvetijo belo. G. endressii zraste do 30 cm visoko. Cveti od maja do avgusta. Cvetovi so rožnate barve. Dobro prenaša vlago in s časoma prekrije večje površine tudi v senčnih predelih pod drevesi in grmovnicami. G. himalayense se dobro razrašča preko rizomov. Ustrezajo ji ilovnata tla. Cveti od maja do julija v vijoličnomodro-rdeči ali modri kombinaciji. Zraste do 30 cm visoko.

Črni teloh (Helleborus niger)
Ta 25 do 30 cm visoka trajnica je ena izmed prvih znanilk pomladi. Beli ali rahlo rožnati cvetovi se pojavijo že februarja. Dobro uspeva v peščenih humoznih apnenčastih tleh v polsenci ali senci. Rastišče naj bo zaščiteno pred vetrom. Če so tla primerna, bo uspeval na istem mestu več let. V času cvetenja potrebuje veliko talne vlage, poleti pa prenese tudi sušnejše razmere, ki spodbujajo cvetenje. Sorta 'Praecox' cveti novembra.

Navadni jetrnik (Hepatica nobilis)
Je gozdna rastlina polsence in sence. Zraste 10 do 15 cm visoko s cvetovi vijolične ali modre barve. Potrebuje humozna, ne presuha tla. Jetrnik je primeren za sajenje pod krošnje dreves in grmovnic. Obstajajo sorte, ki cvetijo belo ali rdeče.

Hoste (Hosta)
Hoste, izvirajo iz Japonske. So ene izmed najlepših trajnic, ki jih gojimo v vrtovih. Zanimive so predvsem zaradi njihovih velikih pisanih listov v različnih zelenih, modrih, rumenih in belih barvah. Cvetijo od junija do septembra v različnih odtenkih vijolične barve. Sadimo jih v skupinah ali pa samostojno – odvisno od prostora, ki ga imamo na voljo. Na trgu dobimo pritlikave vrste in sorte (8 do 10 cm), kot tudi prave orjake (do 160 cm). Večina jih dosega velikost med 40 in 60 cm. Tla morajo biti vlažna, v senci ali polsenci. Ob ustrezni vlažnosti prenašajo tudi polno sončno osvetlitev. (Več o hostah >>)

Grahor (Lathyrus)
Rod obsega tako enoletnice kot tudi trajnice, nizke vrste, vzpenjavke, grmičaste vrste. Cvetijo pomladi ali poleti. Večletne vrste potrebujejo s hranili bogata dobro odcedna tla na polsenčnem ali senčnem mestu. Velecvetni grahor (L. latifolius) je vzpenjavka, ki lahko zraste do 3 metre. Cveti od junija do avgusta v rožnati ali beli barvi. Primeren je za pergole in ograje. Spomladanski grahor (L. vernus) zraste 25 do 30 cm visoko. Cveti aprila in maja.

Ligularija (Ligularia)
Je do 2 m visoka trajnica z okrasnimi listi in cvetovi. Dobro uspeva na vlažnih humoznih tleh na sončnem ali polsenčnem mestu. Ima napete, lepo izrazne rumene cvetove. Poda se k ribniku, primerna pa je tudi za naravni vrt. Lahko je samostojna na izbranem mestu, da pride polno do izraza. Cveti od junija do septembra.

Jeglič (Primula)
Rod jegličev obsega preko 500 vrst. Pri vrtnarjih lahko dobimo veliko različnih sort in vrst. Pred nakupom pregledamo kataloge, poiščemo literaturo ali pa na licu mesta pri vrtnarju preverimo videz rastlin. V veliki meri so jegliči primerni tudi za okenska korita. Mnogo vrst je znanilk pomladi in nas bodo razveseljevale takoj, ko bo skopnel sneg. Višje vrste cvetijo junija in julija. Z izjemo vrst primernih za skalnjake, potrebujejo bogata, humozna in ne presuha tla. Raje kot polno sonce imajo polsenco.

 

Pljučnik (Pulmonaria)
Pljučnik dobro uspeva v polsenci in senci. Cveti od marca do maja. Cvetovi so lahko bele, rdeče ali modre barve. Zraste do 30 cm visoko. Potrebuje humozna, sveža tla. Se dobro razrašča in hitro prekrije večje površine.

Zimzelen (Vinca)
Zelo hitro prekriva tla. Je primerna rastlina za senčna mesta pod drevesi kjer. Uspeva na humoznih in rahlih tleh. Aprila in maja cveti vijolično, belo ali modro. Je zimzelena vrsta. Navadni zimzelen (V. minor) je manjši in doseže višino 15 cm. Se lepo razrašča po tleh in tvori lepe bleščeče liste. Veliki zimzelen (V. major) zraste do 30 cm visoko.

Valdštajnija (Waldsteinia)
Cveti od aprila do junija. Cvetovi so rumene barve. Zelo dobro prekriva tla na polsenčnih in senčnih legah. Prenaša suha tla in jo lahko sadimo tudi na zahtevnejših mestih. V vrtovih sadimo W. geoides, ki zraste 25 cm visoko in W. ternata, ki je nižja in zraste le 10 cm visoko. Obe vrst sta zimzeleni.

Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog