Sajenje vodnih rastlin

Ko je ribnik zgrajen, je čas, da popestrimo dno in bregove z vodnimi in močvirskimi rastlinami. Rastlin naj bo čim več, kajti le tako bo ribnik deloval polno.

Sajenje v substrat

Kot prvo moramo izbrati pravi substrat, kamor sadimo rastline. Pri njegovi izbiri moramo biti zelo previdni, ker zelo pogosto oddaja preveč hranil v vodo in razvile se bodo alge, ali pa ne bo mogoče bivanje živali zaradi prevelike koncentracije določenih elementov. Dober substrat je iz kakovostne vrtne zemlje, ki jo zmešamo z enako količino šote ali listnega komposta in dvojno količino peska. Mešanica ne vsebuje preveč hranil, vendar predstavlja dobro podlago za začetek rasti rastlin. Če uporabimo kislo zemljo, šote ne dodamo. Kasneje pride v vodo dovolj organskih snovi, da vodne in rastline na bregu uspešno rastejo.

Mešanico nasujemo po ribniku in prekrijemo z 10 cm debelo plastjo proda ali grobega peska. S tem preprečimo prehitro prehajanje organskih snovi v vodo. Prod tudi preprečuje, da bi se zemlja in šota pri polnjenju z vodo dvigovali.

Sajenje v lonce

Obrežne trajnice, ki se premočno razraščajo, lahko predstavljajo vir težav. V nekaj letih se tako razrastejo, da preprečijo normalno rast manjših rastlin in jih moramo na nek način omejiti. Najboljši način je, da jih posadimo v plastično posodo ali lonec.

Posode naj bodo toliko visoke, da so pod vodno gladino 10 cm ali več. Na spodnjem delu stranice ali stranic posode naredimo za mezinec velike luknje, da se bo lahko voda izmenjavala znotraj substrata.

Osnova za substrat je lahko zemlja za rože, ki ji dodamo šoto ali kompost. Ko rastline posadimo in substrat dobro potlačimo, nasujemo 2 do 3 cm peska, da preprečimo dvigovanje substrata in obtežimo posodo, da je veter ne premika. Če posadimo večje rastline, lonec zakopljemo v prod. Pogosto pa tudi to ni dovolj. Posodo privijačimo na kamnito ploščo. Betonskih plošč ne uporabljamo, ker beton izloča rastlinam in živalim škodljive snovi. Posodo skupaj s ploščo zasujemo s prodom ali peskom vendar ne preko zgornjega roba. Sčasoma bodo rastline pognale korenine skozi luknje in se same utrdile. Če nasipavamo pesek preko zgornjega roba posod, se lahko zgodi, da rastline s koreninami potujejo iz enega lonca v drugega in razvijajo v njih nova stebla in liste.

Lokvanji

Lokvanjev ne sadimo v posode, če je ribnik dovolj globok, da ne zamrzne. Pri manjših ribnikih jih moramo saditi v posode, da jih lahko pozimi prenesemo na toplo. Izbira lokvanjev je velika in za vsak ribnik bomo našli primerne. Pazimo le, da ne sadimo majhnih lokvanjev v večje globine in velikih v plitvo vodo.

Lokvanji lahko z listi prekrivajo največ ¼ vodne površine. Ne sadimo jih na sredino ribnika, temveč jih pomaknemo v ospredje. Ribnik bo na pogled večji.

Sadimo jih v gomile. V sredini gomile je 10 cm visok kup substrata s premerom 50 cm, ki ga prekrijemo z 10 do 15 cm debelo plastjo proda v premeru 1 m. Velik premer je potreben, da preprečimo, da bi rastlina čez nekaj let splavala. To se zgodi, če ima rastlina večji vzgon, kot je teža gomile. Če pa se to le zgodi, je to primeren trenutek, da lokvanj razdelimo in dobimo več novih rastlin.

Zmrzal večini lokvanjev ne škoduje. Le v manjših ribnikih, ki lahko zmrznejo do tal, jih sadimo v lonce in jih ob začetku zmrzovanja prestavimo na mesto, kjer temperature ne padejo pod 0 stopinj Celzija. Lokvanje sadimo v mrežaste posode ali košare. Posodo obdamo s časopisnim papirjem in napolnimo z enakim substratom kot druge vodne rastline, ki jih sadimo v posode. Papir uporabimo, da rastlinam omogočimo razpredanje korenin tudi v pesku, kamor zakopljemo posodo. Če sadimo večje lokvanje ali v eno košaro več rastlin, jo obtežimo z večjim kamnom.

Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog