Zagotavljanje ustreznega okolja v rastlinjaku

Rastlinam v rastlinjaku moramo zagotoviti ustrezno okolje za uspešno rast. Poskrbeti moramo za primerno temperaturo, zračenje, zalivanje, vlaženje in senčenje.

Vlažnost

Vlažnost vpliva na transpiracijo rastlin, ki je osnova fizikalnega delovanja rastlin obenem pa skrbi za ohlajanje rastlin. Če je ozračje prevlažno, se transpiracija zmanjša, in potrebno je zračenje rastlinjaka. Presuh zrak povzroči, da rastline prehitro oddajajo vodo, ki je ne morejo nadomestiti iz zemlje in venijo. Stopnja vlažnosti je odvisna od temperature zraka. Topel zrak lahko vsebuje večjo količino vode, kot hladen. To pomeni, da je relativna zračna vlaga pri hladnem zraku hitreje višja kot pri toplem.

V rastlinjaku vzdržujemo relativno zračno vlago med 40 in 70 %, pozimi nižjo, glede na vrste rastlin. Primerno zračno vlago vzdržujemo z vlažilniki. Vlažilnik je drobno naluknjana vrtna cev za zalivanje, ki prši vodo po prostoru v zelo drobnih kapljicah nad mizo ali tlemi. V večjih rastlinjakih so primerni samodejni pršilniki, v manjših pa zadošča, da rastline občasno ročno orošujemo z razpršilnikom. Pogosto zadostuje, da na mizo postavimo široko posodo z vodo, ki počasi izhlapeva.

Zalivanje

Za zalivanje rastlin lahko uporabljamo več različnih sistemov. Kapilarni sistem je najprimernejši in uporaben predvsem v večjih rastlinjakih. Police in mize zaščitimo s polivinilom ali plastično folijo in nanjo natresemo do 5 cm peska, ki dobro zadržuje vlago ali pa položimo kapilarne preproge. Pesek in preproga morata biti ves čas vlažna. Ob robu naredimo žlebiček (plastični), ki mora biti ves čas napolnjen z vodo in v stiku s peskom oz. kapilarno preprogo. Lončke z rastlinami razvrstimo po podlagi. Glinenim lončkom damo kapilarni trak po katerem prehaja voda v notranjost, pri plastičnih lončkih pa trak ni potreben. V žleb redno dotakamo vodo, ali pa napravimo sistem, ki sam skrbi za zadostno količino vode.

Rastline lahko zalivamo tudi z naluknjanimi cevmi, ki jih sicer uporabljamo na prostem. V poletni vročini je lahko dotok vode premajhen in moramo dodatno zalivati.

Za manjše število rastlin je primeren tudi sistem kapljičnega namakanja. Voda preko posameznih cevčic, ki so povezane z glavno cevjo počasi kaplja v lonce z rastlinami. Sistem je največkrat priključen neposredno na vodovodno pipo. Količino vode moramo uravnavati glede na letne čase in vremenske razmere.

V manjših rastlinjakih je najučinkovitejše zalivanje z zalivalko. Vsako rastlino lahko zalijemo ravno toliko, kot je zanjo primerno.

Ogrevanje

V rastlinjaku moramo vzdrževati temperaturo, ki je primerna za rastline v njem. Ko izbiramo grelnik, se odločimo za takšnega, ki zagotavlja zahtevano temperaturo pri najugodnejšem razmerju med ceno in učinkovitostjo.

Najbolje je, da grelnik uravnava termostat, sicer pa si je priročno omisliti termometer, ki kaže najnižjo in najvišjo temperaturo s katerim preverjamo ali je ponoči v rastlinjaku primerna temperatura. Če gojimo rastline, ki so občutljive na temperaturne ekstreme, si namestimo temperaturni alarm, ki nas bo opozoril na nepravilno delovanje grelnika.

Najzanesljivejši in najučinkovitejši so električni grelniki. Njihova namestitev in uporaba sta enostavni. Večinoma so opremljeni s termostatom, boljši modeli imajo tudi ventilator, ki skrbi za enakomerno ogretost zraka.

Plinski grelniki so manj primerni za rastlinjake. Potrebujemo priklop zemeljskega plina ali pa stalno menjavati jeklenke. Pri izgorevanju se sprošča voda, zato se povečuje zračna vlaga v rastlinjaku, ki ga moramo pogosteje zračiti.

Parafinski in oljni grelniki niso primerni. Pogosto so brez termostata, pri izgorevanju se sprošča vodna para in rastlinam škodljive snovi. Neprimerni so za vzdrževanje višjih temperatur.

Ogrevanje s toplo vodo je primerno, če imamo sistem povezan s centralno kurjavo v hiši. Izkoristki so slabši, vendar v rastlinjaku ni težav s povečano zračno vlago ali škodljivimi plini.

Stroške ogrevanja učinkovito zmanjšujemo s primerno izolacijo. Najučinkovitejša je dvojna zasteklitev, ki sicer poveča stroške izgradnje, vendar se le-ti povrnejo že v nekaj sezonah. Za izolacijo se lahko uporabi tudi mehurčkasta plastična folija, ki jo nalepimo na stekla ali pa toplotni zastori. Učinkovito zmanjšujejo izgube toplote tudi talne obloge.

Zračenje

Ena izmed pomembnejših stvari za uspešno delovanje rastlinjaka je učinkovito zračenje, ki uravnava temperaturo in preprečuje nastanek prevelike vlažnosti. V rastlinjaku naj bi bile površine za zračenje enake vsaj eni šestini talne površine.

Rastlinjaki imajo ob nakupu večinoma premalo odprtin za zračenje, zato moramo dodatno kupiti odprtine za zračenje.

Prevetrovanje dosežemo z namestitvijo zračnikov po stenah in stropu. Če so nameščeni cikcakasto, zrak kroži po vsem prostoru, sicer le piha skozi rastlinjak. Če zračnike namestimo spodaj in na strehi, dosežemo učinek dimnika. Topel in vlažen zrak izhaja skozi strešne zračnike, spodaj pa vdira svež zrak. V poletnem času so najučinkovitejša prezračevalna okenska krila, ki so nameščena na strehi ali steni. Odpirajo se do kota 45 stopinj in omogočajo dober pretok zraka, preprečujejo pa vdor vetra v rastlinjak. V zimskem času, ko bi skozi strešne zračnike uhajalo preveč toplote, so primernejši loputni zračniki nameščeni pod površinami z rastlinami.

Enostaven nadzor temperature omogoča samodejni sistem odpiralnikov zračnikov. V osnovi imajo temperaturno tipalo s termostatom, ki ga nastavimo tako, da se zračniki odpro, ko je presežena določena temperatura in zapro, ko temperatura pade pod določeno mejo in sistem za odpiranje in zapiranje zračnikov (elektromotorček, kovinske palice).

Učinkovit sistem zračenja predstavlja tudi uporaba sesalnega ventilatorja. Ventilator namestimo na zgornji del rastlinjaka, na nasprotni strani po diagonali pa napravimo zračnik. Ventilator izsesava slab zrak in ga nadomešča s svežim. Vedno uporabimo ventilator, ki ima večjo moč od potrebne, saj mu tako podaljšamo življenjsko dobo.

Senčenje

S senčenjem zaščitimo rastline pred premočno svetlobo in uravnavamo temperaturo, kadar zračenje ne zadošča. Senčenje je odvisno od letnega časa in vrste rastlin, ki so v rastlinjaku. V mesecih z najmočnejšo svetlobo (junij, julij) senčimo 40 % do 50 %, praproti do 70 %.

Premazi za senčenje so poceni vendar rastlinjak dobi neprijeten videz. Dobro zadržujejo toploto in prepuščajo dovolj svetlobe za normalno rast. Rolete namestimo na zunanjo stran, da z njimi temeljito uravnavamo tudi temperaturo. So dobro prilagodljive in uporabne tudi za delno senčenje rastlinjaka. Uporabnejše so rolete, ki se avtomatsko dvigujejo in spuščajo glede na potrebe rastlinjaka. Uporabimo lahko tudi mreže in tkanine, ki dobro zadržujejo svetlobo, a ne znižujejo temperature. Isto velja tudi za mehurčkasto folijo. Za določene rastlinjake so primerne trdne polikarbonatne plošče bele barve, ki prepuščajo dovolj svetlobe.

Svetloba

Svetilke za rast uporabljamo za podaljševanje dneva v jesenskem, spomladanskem in zimskem času. Uporabljamo posebne fluorescenčne luči, ki jih dobimo pri specializiranih akvarističnih ali vrtnarskih centrih. Te cevi ne oddajajo veliko toplote in jih lahko namestimo 20 do 30 cm od rastlin. Svetilke v rastlinjaku morajo biti dobro zaščitene pred vlago.

Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog