Permakultura

Janez Božič, naravovarstvenik, na delavnicah po Sloveniji navdušeno širi znanje o permakulturi. To je zadnjih 15 let njegov konjiček, ki ga spodbuja k razmišljanju z lastno glavo, saj temelji na znanju in domišljiji. Prinaša mu veselje in kakovostno, doma pridelano hrano in s tem prihranek časa, ker mu ni treba tako pogosto obiskovati trgovine. Na terasi malega stanovanja goji peteršilj, motovilec, zimsko solato, pridela nekaj semen in celo rodovitno zemljo na kompostu. Pred blokom je zasadil češnjo in povabil prijatelje, da so se posladkali z njenimi plodovi. S svojim zgledom je pokazal, da je permakultura primerna za vsakogar. Z njim smo se pogovarjali o tem, kaj permakultura je, kako se je razvijala in kaj prinaša.

Permakultura posnema vzorce iz narave

Permakulturo lahko opredelimo kot etični sistem načrtovanja, ki je primeren za proizvodnjo prehrane, izrabo prostora ter gradnjo prebivališč. V Wikipediji je definirana kot načrtovan sistem, ki poskuša ustvariti trajnostni življenjski prostor (habitat) s posnemanjem vzorcev iz narave. V permakulturi se prepletajo ekologija, pokrajina, organsko kmetijstvo, arhitektura in agrogogozdarstvo. Permakultura sloni na pozornem in preudarnem opazovanju narave in naravnih sistemov ter prepoznavanju univerzalnih vzorcev in principov z vključevanjem le-teh v naše okoliščine. Zveni zapleteno?

Če poenostavimo, je permakultura način človekovega približevanja k naravi. Sloni na enajstih načelih, ki jih je razvil Bill Mollison, ko je preučeval življenje v tasmanskih pragozdovih. Tako kot pragozd naj bi tudi vsak drugi permakulturni sistem izpolnjeval čim več različnih funkcij, ki se med seboj povezujejo in dopolnjujejo.

Pragozd – učilnica permakulture

Samo pomislimo, kakšna je pestrost pridelka babičinega vrta, in kakšna je pestrost pridelka le s koruzo zasajene njive.. Dvomim, da je koruza na njivi posejana s tolikšno ljubeznijo, kot so vzgojene rastline na babičinem vrtu. Babičin vrt ni namenjen le pridelovanju hrane, ampak tudi druženju, estetskim užitkom ipd., zadovoljuje torej tako materialne kot tudi nematerialne potrebe.

Sep Holzer, kmet iz Avstrije, ki mu je uspelo prvotno, od smrekove monokulture zakisano prst, spremeniti v sijajne rodovitne parcele, ki danes vabijo na ogled mnoge obiskovalce, je sam ustvaril permakulturni sistem in šele nato spoznal permakulturo. Po njegovem mnenju naj bi človek v naravo posegal le toliko, da bi jo usmerjal. Treba je opazovati, kar terja čas. Hitrost v permakulturi ni pomembna, ključna je smer, v katero gremo, da se ravnamo po etičnih načelih, da se borimo za nekaj namesto proti nečemu. Permakulturnik Janez Božič se je več let bojeval z robido na svojem zemljišču. Nikakor je ni mogel iztrebiti po naravni poti. Po petih letih boja se je domislil nečesa novega: ob robidi je zabil kol in napletel robido okrog kola. Kmalu se je skupaj s prijatelji sladkal z robidnicami.

Robide za zajtrk

Tudi Manca Košir v svojem spletnem dnevniku piše, kako je po navodilih iz knjige Uvod v permakulturo naredila zastirko na vrtu. Rezultat njenega dela je bila rahla zemlja, polna deževnikov. V zastirki so prezimile kolerabice, ki jih jeseni ni pobrala, ker je sklepala, da bodo preko zime zgnile. Razumela je, da je bistvo v tem, da poslušamo naravo, ki nam bo sama dala vedeti, kaj deluje in kaj ne deluje.

Trend malih korakov

Permakultura sloni na trendu malih korakov in na prepričanju, da ima vsak od nas možnost, da sistem, v katerem živi, spremeni v sonaravnega. Verjame, da so majhni ekosistemi učinkoviti. Permakulture se lahko lotite tam, kjer ste, ko ste in s tistim, kar imate. Če živite v stanovanju, lahko zasadite rastline na balkonu, če imate prostor pred hišo, si lahko uredite vrt,…

Peteršilj, motovilec in solata lahko rastejo tudi na balkonu

Na ta način boste zelišča, ki jih vsakodnevno potrebujete, imeli pri roki in se izognili transportnim stroškom. Ste kdaj pomislili, koliko kalorij porabimo zgolj za prenos hrane? Veste, da obrok povprečnega Američana prepotuje 2.400 km, preden pride na njegovo mizo?

Permakultura uči, naj bo vsaka stvar, ki jo naredimo, večkrat uporabna. Tako bi lahko z vodo, s katero se kopamo, tudi zalivali. Vodo od pranja posode ali perila, bi lahko porabili tudi za sanitarije. Permakulturniki stremijo k učinkovitemu načrtovanju uporabe energije in k investiranju v tista okolja, kjer preživimo največ časa. Poudarjajo raznolikost, ki se ne kaže toliko v številu različnih vrst rastlin v sistemu, kot v povezavah med njimi. Če uspemo ustvariti ekosistem z različnimi živalskimi in rastlinskimi vrstami smo s tem že deloma zaščitili rastline pred škodljivci.

Permakultura poziva k naravi, k temu, da povlečemo iz tradicije, kar je vrednega, uporabimo moderna znanja in začnemo z novim življenjskim slogom. Številne informacije o dogajanju na področju permakulture je mogoče dobiti na spletnih straneh Zavoda Ekovas in na spletni strani Pozitivke. Podobno misleče pa povezuje tudi društvo za permakulturo, ki organizira različna predavanja in druga dogajanja. In kaj lahko naredite vi? Za začetek lahko posadite zelišča v cvetlične lončke ali pa zasadite drevo. Če bo vsak posadil samo eno drevo, bo Slovenija lepša in bogatejša.

Besedilo: Urša Černivec
Fotografije: Janez Božič