Živali kot povzročitelji škode v vrtu

V vsakem vrtu je veliko živali, čeprav jih na prvi pogled opazimo le nekaj. Nekatere so velike, druge majhne, nekatere naselimo namenoma druge se naselijo same. Številne vrt bolj ali manj pogosto obiskujejo.

Sesalci

Izmed sesalcev se v vrtu pojavlja veliko živali. Med njimi so največje tiste, ki pridejo na obisk iz gozda: srnjad in jelenjad. Ta povzroča veliko škode z objedanjem rastlin in drgnjenjem ob stebla dreves. Krti, rovke, voluharji in drugi podzemni sesalci kopljejo rove in objedajo korenine rastlin, kar vodi v njihov propad. Med sesalci je tudi nekaj koristnih, ki pa vrt običajno le občasno obiščejo: podlasica, jež, polh, lisica idr. Koristne so, ker lovijo in preganjajo nekatere živali, ki povzročajo škodo. Če je vrt velik, se lahko nekatere izmed njih v vrtu tudi naselijo.

V vrtu imamo pogosto domače živali, kot so mačke in psi, pa tudi gosi, kokoši, race idr. Vse te živali lahko v vrtu povzročajo škodo s svojimi dejavnostmi in razkopane gredice so lahko vsakdanjost. Zato je smiselno, da jim ogradimo del vrta, kjer se lahko prosto gibljejo, ne da bi povzročale pretirano škodo. V nasprotnem primeru se bomo morali sprijazniti z neprestanim odpravljanjem škode.

Plazilci in dvoživke

Plazilcem in dvoživkam običajno pripisujemo negativno vlogo, kar pa je napačno. Predvsem plazilci (kače) med ljudmi, čisto po krivem, povzročajo odpor in strah. To je posledica predvsem napačne vzgoje že od zgodnjega otroštva, saj strah pred kačami ni naraven, temveč je privzgojen skozi pravljice in verske zgodbe.

Izmed plazilcev bomo v vrtu najpogosteje srečali kuščarja slepca, ki ga ljudje pogosto uvrščajo med kače, ker nima nog, martinčka, belouško, goža in nekatere druge nestrupene kače. Redko, če imamo vrt v višjih legah, izpostavljen soncu in skalovit, se lahko v vrtu pojavita gad in modras, ki sta strupeni kači. Plazilci in kače se pred človekom običajno umaknejo in pobegnejo, še preden se jim dovolj približamo. V vrtu so zelo koristni, saj se hranijo številnimi živalmi, ki povzročajo škodo. Slepci in kače se rade naselijo v kompostu, ki je zaradi razpadanja toplejši, zato s kompostom vedno ravnajmo previdno, da ne poškodujemo koristnih živali. Martinčke bomo najpogosteje srečali na kamnitih, s soncem obsijanih delih vrta.

Izmed dvoživk v vrtu najpogosteje srečamo različne žabe (krastače, rege) in močerada. So koristne živali, ki se hranijo s številnimi živalmi, ki povzročajo škodo. Žabe bodo poletne večere popestrile s kvakanjem.

Ptice

Ptice so najbolj opazne živali v vrtu. Pomladi in poleti nas razveseljujejo s svojim petjem, pozimi pa jih lahko opazujejo, kako se krmijo s semeni v ptičji krmilnici. Ptice so označene za zelo koristne živali, saj se hranijo s številnimi žuželkami, ki povzročajo škodo. Vendar pa lahko ptice predstavljajo tudi težavo. Lahko se lotijo različnega sadja in drugih pridelkov ter povzročijo znatno škodo.

Žuželke

Žuželke so številčno najbolj obsežne predstavnice živalskega sveta v vrtu. Njihovo število lahko presega nekaj deset tisoč osebkov. Nekatere so koristne, druge povzročajo škodo. Žuželke so tiste živali, ki jih običajno najpogosteje uničujemo s kemičnimi sredstvi. Vendar pa je takšen način zelo vprašljiv, saj uničimo tudi žuželke, ki so za vrt koristne. To niso le čebele, ki oprašujejo cvetove, temveč tudi številne druge.

Žuželke največ škode povzročijo, kadar se pojavljajo množično. Njihova moč je v velikem številu. Vendar v naravnem okolju, ki je v ravnotežju, običajno ne presežejo pragu, povzročanja omembe vredne škode. Do prenamnožitve pride zaradi sprememb oz. podrtega ravnotežja. Vrt običajno ni okolje, ki bi bilo v ravnotežju, saj želimo gojiti le določene vrste rastlin, ki pa so običajno bolj dovzetne za težave. Ker pa je vrt sestavni del širšega okolja, lahko do pretirane namnožitve pride zaradi sprememb v širšem okolju.

Zatiranje žuželk je zahtevno, ker imajo običajno zelo hiter cikel razmnoževanja. Tako lahko zatremo le osebke, ki so v enem stadiju razvoja, medtem ko npr. jajčeca ostanejo nedotaknjena in čez nekaj časa se težave vrnejo. Zato moramo običajno postopek zatiranja večkrat ponoviti. Nekatere žuželke imajo razmnoževalni cikel zelo dolg in se pojavijo le na nekaj let. Takšen primer so majski hrošči, ki se množično pojavijo le vsake štiri leta, vendar pa njihove ličinke ves čas povzročajo škodo z objedanjem korenin.

Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog