Priposestvovanje

Priposestvovanje je oblika pridobitve lastninske pravice. Zakon določa, da dobroverni posestnik nepremičnine, na kateri ima nekdo drug lastninsko pravico, pridobi lastninsko pravico na njej s priposestvovanjem po preteku 20 let. Priposestvovanlna doba začne teči tisti dan, ko je posestnik dobil stvar v posest, konča pa se z iztekom zadnjega dne zahtevanega obdobja. V priposestvovalno dobo se všteva tudi čas, ko so predniki sedanjega posestnika imeli stvar v posesti kot dobroverni posestniki. Če pa so njegovi predniki vedeli, da imajo v posesti tujo stvar, potem priposestvovalna doba začne teči z dnem pridobitve pravice (npr. dedovanje).

V bistvu gre torej pri priposestvovanju za zmago dejanskega nad pravom, pri čemer morajo biti izpolnjeni določeni pogoji:

    • dobrovernost: lastninsko pravico lahko priposestvuje samo dobroverni posestnik. To pomeni, da posestnik ne ve in ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti ni njegova.
    • potek priposestvovalne dobe: dobroverni posestnik priposestvuje nepremičnino v 20 letih
    • posest: nepremičnina mora biti v posesti ves čas priposestvovalne dobe (lahko je tudi posredna – npr. nepremičnina dana nekomu v najem).
    Dodaj v:
    PImenik ponudnikov AAKCIJE
    KSLONEP katalog