Preužitek in dosmrtno preživljanje

Pogodba o preužitku je urejena v Obligacijskem zakoniku, pred njo jo je urejal Obči državljanski zakonik (ODZ).

S pogodbo o preužitku se ena stranka (preužitkar) zavezuje, da bo na drugo stranko (prevzemnik) prenesla lastninsko pravico na določenih svojih nepremičninah, prevzemnik pa se zavezuje, da bo preužitkarju ali komu drugemu do njegove smrti nudil določene dajatve in storitve.

Skupaj z nepremičninami so predmet pogodbe tudi premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, če stranki ne določita drugače.

Namen preužitka je v tem, da si preužitkar zagotovi dosmrtno eksistenco v zameno za njegovo premoženje. Premoženje preide v last prevzemnika že za časa življenja preužitkarja, vendar je ta varovan z vpisom stvarnega bremena v zemljiško knjigo, ki zavezuje vsakršnega lastnika in z zakonsko možnostjo razveze pogodbe ob neizpolnjevanju obveznosti iz pogodbe.

Prevzemnikove obveznosti se lahko dogovorijo v obliki občasnih denarnih dajatev, nudenju življenjskih potrebščin, oskrbovanju, zagotovitvi stanovanjskega prostora, prepustitvi uživanja določenega zemljišča in podobno.

Če prevzemnik prevzete nepremičnine odsvoji, je za izpolnitev obveznosti iz pogodbe o preužitku odgovoren tudi novi pridobitelj, če je preužitek vpisan v zemljiško knjigo (stvarno breme).

Pogodba mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa.

Pogodba se lahko razveže:

  • če pogodbenika živita skupaj in se njuno razmerje tako omaje, da postane skupno življenje nevzdržno, lahko vsaka stranka zahteva, da se pogodba razveže;
  • vsaka stranka lahko zahteva, da se pogodba razveže, če druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti.
Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog