Darilna pogodba

Darilna pogodba je pogodba, s katero ena stranka (darovalec) neodplačno prepusti drugi stranki (obdarjencu) kakšno stvar ali pravico, obdarjenec pa to prepustitev sprejme. Za darilno pogodbo je značilno, da ne nastane že s tem, da se stranki strinjata glede darila, pač pa mora biti sklenjena v strogi obliki ali pa mora biti darilo dejansko izročeno. Takšna ureditev hoče zagotoviti, da tisti, ki nekaj brezplačno daje, dobro premisli preden da.

Darovanje v nasprotju z javnim pojmovanjem ni enostranski akt, pač pa gre za pogodbo. Obdarjenec mora privoliti, drugače darilna pogodba ni sklenjena. Šteje se, da je privoljenje dano, če obdarjenec darila ne odkloni. Temeljen element darilne pogodbe je nagib (motiv), tako da zaradi napake v motivu (npr. nekdo je mislil, da mu je sosed nekaj dobrega storil, zato mu je dal darilo, v resnici pa je to storil nekdo drug – tu gre za zmoto v nagibu, ki drugje ni upoštevana) darovalec lahko izpodbija darilo.

Bistveno za darilo je, da je darilo popolnoma neodplačno. Kadar obstoji kakšna obveznost nasprotne stranke v zvezi z naklonitvijo (npr. mora tudi o­n dati neko darilo ali opraviti neko storitev), ki jo lahko stranka iztoži, takšno naklonilo ni darilo, marveč je kakšna druga pogodba.

Predmet darilne pogodbe (darilo) je lahko karkoli, kar je lahko predmet kupne pogodbe. Nepremičnine torej vsekakor spadajo sem. Darovalec mora biti za sklenitev darilne pogodbe poslovno sposoben. Darilna pogodba mora biti sklenjena pisno, ob tem pa mora biti podpis darovalca notarsko overjen. Če pa temu ni bilo tako (npr. je bila nepremičnina izročena brez pisne pogodbe), potem darilna pogodba velja, če je bila opravljena izročitev nepremičnine v posest (če so torej nastale določene posledice).

Načelo je, da je darilo nepreklicno, vendar obstajajo določene izjeme.

1. Preklic zaradi nehvaležnosti

Preklic darila je možen, če se obdarovanec hudo pregreši zoper darovalca. Tu gre predvsem za hudo nehvaležnost – ta je izpolnjena, kadar je obdarovanec zoper darovalca storil dejanje, zoper katerega je možen kazenski pregon. Sem sodi tudi že sam poskus kaznivega dejanja zoper darovalca, pa tudi dejanje, ki sicer ni kaznivo, pomeni pa zelo težko dejanje zoper darovalca.

Darilo lahko prekliče darovalec, kot tudi njegovi dediči, če darovalec tega dejanja obdarjencu ni odpustil. Od preklica naprej ima obdarovanec darilo v nepošteni posesti zato ga mora vrniti.

2. Preklic zaradi dariteljeve potrebe in stiske

To je primer, ko darovalec po obdarovanju pade v premoženjsko stisko. Obdarjenec mora tako v primeru, da obdarovalec postane siromašen, njemu pomagati. Premoženjska stiska darovalcu ne sme le groziti, pač pa mora že obstajati – darovalec sploh nima sredstev za preživljanje. Pogoj je še, da tudi obdarjenec ni v enaki stiski.

3. Preklic zaradi prikrajšanja nujnega deleža

Ta preklic ureja dedno pravo. Darila se vrnejo, kadar je treba dopolniti nujni delež. Pri nas se darila vračajo v obratnem vrstnem redu, kot so bila dana – najprej zadnje darilo.

4. Preklic zaradi ogrožanja upnikov

To ureja stečajno pravo. Pravna dejanja, storjena v zadnjih šestih mesecih pred uvedbo stečajnega postopka, se lahko izpodbijajo, če je stečajni dolžnik s premoženjem razpolagal brezplačno ali za neznatno plačilo.

Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog
Prijavite se na
brezplačne E-novice
Sejmi in prireditve

Expo real

06.10.2014 - 08.10.2014 Nepremičninski sejem.

Anketa

Potrebujem nova