Oskrbovana stanovanja

V vseh gospodarsko razvitih državah, tudi v Sloveniji, je viden trend staranja prebivalstva. Vzrokov za take demografske spremembe je več, povezani pa so z migracijo prebivalstva, nadzorovano rodnostjo, višjim življenjskim standardom, z razvojem zdravstvene oskrbe in podobno.

Zanimiv je podatek iz leta 2002, ki kaže na to, da bo povprečna starost slovenskega prebivalstva leta 2050 kar 53 let. Trend podaljševanja življenjske dobe, tako moške kot ženske populacije, nakazuje cel niz problemov, s katerimi se mora soočiti sodobna družba. Gre predvsem za vzpostavitev institucionalne mreže storitev za starostnike, ki jim nadomešča ali dopolnjuje funkcijo doma ali družine. Za razliko od preteklosti, ko so bili starostniki tako materialno kot tudi funkcionalno odvisni od mlajših družinskih članov oz. razširjene družine, se je v sodobni družbi, z uvedbo sistema pokojninskega zavarovanja in opredelitvijo upokojencev kot posebne družbene kategorije, ta odvisnost prenesla iz individualne na družbeno oz. globalno raven.

Družbena usmeritev in tudi želja večine starostnikov je, da čim dlje bivajo v domačem okolju, v krogu svojih sorodnikov. Vendar pa so razširjene družine danes že redkost. Prevladujoča oblika današnjega družinskega bivanja je sicer dvogeneracijska, vendar je vedno več enogeneracijskih družin in individualnih gospodinjstev. Kljub nudenju različnih družbeno organiziranih oblik pomoči starostnikom v domačem okolju, se nekateri, zaradi zdravstvenih in drugih okoliščin odločijo preživeti jesen življenja v domovih za ostarele. Ta uveljavljena oblika institucionaliziranega celodnevnega varstva nudi starostnikom bivanje, organizirano prehrano, zdravstveno in drugo varstvo.

V tujini že zelo razširjena, pri nas pa manj znana oblika varstva starejših, ki zagotavlja letom primerno kakovostno življenje, so oskrbovana (včasih poimenovana tudi varovana) stanovanja. Sociologi menijo, da je ta oblika varstva velik korak naprej k humanizaciji odnosa do starejših. Ponujajo namreč možnost ohranjanja najpomembnejših prednosti bivanja v lastnem domu, predvsem zasebnosti, avtonomnost, individualnost in samostojnost starostnikov, obenem pa nudijo varno okolje. Namenjena so tako zdravim, kot tudi tistim, ki se sami ne morejo več v celoti oskrbovati ali negovati, kljub temu pa lahko še vedno živijo razmeroma samostojno življenje z večjo ali manjšo pomočjo strokovnega osebja.

V zadnjem desetletju je bilo tudi pri nas v prijetnem urbanem kot tudi mirnem naravnem okolju s strani različnih investitorjev zgrajenih kar nekaj tovrstnih stanovanj, in sicer v večstanovanjskih stavbah ali pa tudi v kakšni drugi obliki strnjene gradnje. Stanovanja so arhitektonsko prilagojena za starejše ljudi zato mora graditelji tovrstnih stanovanj upoštevati določila Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev oskrbovanih stanovanj za starejše, ki ga je izdalo Ministrstva za okolje in prostor. V njem je določeno število parkirnih mest, kakšen mora biti dostop in dovoz do stavb, vhod v stavbo in skupne prostore, dvigala širina hodnikov in podobno. Pravilnik določa tudi minimalne tehnične zahteve glede velikosti in opreme teh stanovanj (oprema kopalnice, pragovi, klančine med prostori). Oskrbovana stanovanja so različnih velikosti. Garsonjere in enosobna stanovanja so namenjena za bivanje ene osebe, dvosobna pa za bivanje v paru.

Oskrbovana stanovanja so večinoma najemna in vseljiva pod določenimi pogoji. Največji investitor tovrstnih stanovanj pri nas je Nepremičninski sklad PIZ, katerega ustanovitelj in edini družabnik je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ). V lastništvu ima 170 oskrbovanih najemnih stanovanj (stanje na dan 1.9. 2010), v devetih krajih po Sloveniji.

Lastnik stanovanj na osnovi pravilnika, ki določa pogoje in merila za oddajo oskrbovalnih stanovanj v najem objavi razpis. Za najem stanovanj lahko kandidirajo samo slovenski državljani praviloma starejši od 65 let. Zagotoviti morajo zmožnost plačevanja najemnine in drugih stroškov, ki so vezani na najem stanovanja, njihove psihofizične sposobnosti pa morajo biti takšne, da z redno organizirano pomočjo drugega in z zagotavljanjem zdravstvenega varstva ohranjajo zadovoljivo telesno in duševno počutje in samostojnost v bivalnem okolju. Če se na razpis prijavi manj prosilcev, kot je razpisanih stanovanj, se lahko oddajo v najem tudi prosilcem mlajšim od 65 let, seveda, če izpolnjujejo druge pogoje. V primeru, ko je povpraševanje večje, kot so razpoložljive najemne kapacitete pa imajo prednost pri izbiri tisti, ki zaradi starosti potrebujejo občasno pomoč druge osebe, tisi starostniki, ki bivajo v neustreznih stanovanjskih prostorih in neustreznem bivalnem okolju (oddaljenost od urbanih središč) in tisti, katerih stalno prebivališče je v občini, kje so oskrbovana stanovanja.

V prihodnosti lahko pričakujemo še večje povpraševanje po najemnih in tudi lastniških oskrbovanih stanovanjih. Za zagotavljanje še višje kakovosti bivanja v tretjem življenjskem obdobju pa se v prihodnosti obeta izgradnja luksuznih lastniških oskrbovalnih stanovanj.

Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog