Smernice razvoja oskrbe starejših

straka in medicinska sestraStaranje je obdobje, ki se mu ne more izogniti prav nobeno živo bitje. Je del življenjskega ciklusa, na katerega se moramo pripraviti tako posamezniki kot tudi družba v celoti. V preteklosti se problemu skrbi za starejše ni posvečalo velike pozornosti. Vse je potekalo po principu inercije, mlajši so poskrbeli za starejše družinske člane, drugi pa so bili prepuščeni skromni in nehumani družbeni skrbi. V toku družbenega razvoja in sprememb, ki so pogojevale daljšo življenjsko dobo prebivalstva, pa je družbena strategija vse bolj usmerjena v zagotavljanje pogojev za čim bolj humano in kakovostno staranje. Na eni strani gre za ozaveščanje prebivalstva, da za kakovostno staranje lahko poskrbijo sami že v preteklih življenjskih obdobjih, in sicer z ohranjanjem čim boljše fizične, duševne in socialne kondicije, na drugi strani, pa je naloga in odgovornost družbe, da razvije in ponudi čim bolj primerne in čim bolj humane oblike varstva starejše populacije.

Eden od zelo pomembnih dejavnikov, ki vpliva na kakovostno staranje, je zagotovitev varstva v primernem bivalnem okolju. V primerjavi s preteklimi obdobji je v razvoju institucionalnega varstva starejših viden zelo očiten napredek. Pa vendarle tudi današnji domovi za starejše predstavljajo nekakšno mešanico zdraviliškega hotela in bolnišnice v katerem se starostniki, predvsem tisti, ki so bili v preteklosti navajeni na družinski način življenja, težko znajdejo.

Domovi za starejše se sicer razlikujejo glede na opremljenost, odprtost, lokacijo, velikost, vendar pa nivo kakovosti življenja v danih razmerah determinira predvsem zmožnost razvoja medosebnih odnosov med zaposlenimi in stanovalci. Kljub temu, da je Slovenija regijsko kar dobro pokrita s tovrstnimi institucijami pa so glede na čakalne dobe potrebe še večje.

Še do nedavnega je bil družbeni indikator kakovosti bivanja in skrbi za starejše število postelj oz. domov za ostarele. V sodobnem času pa se uveljavljajo še druge sodobne oblike oskrbe starejših (dovoz hrane, oskrba in pomoč na domu, telefonska pomoč na daljavo, dnevno varstvo).

Nova sodobna, bolj humana in prijazna oblika bivanja in oskrbe starejših so tudi oskrbovana stanovanja, ki omogočajo starostnikom, da ob občasni pomoči ohranijo samostojnost in neodvisnost. Gre za dolgoročnejšo obliko varstva starejših, ki presega dosedanjo obliko institucionalnega varstva. Oskrbovana stanovanja omogočajo starejšim najvišjo stopnjo izražanja individualnosti, intimnost in način življenja in preživljanje prostega časa, ki se lahko v veliki meri približa preteklemu družinskemu načinu življenju.

Uporabniki teh stanovanj so predvsem še aktivni in dinamični starejši ljudje, ki ne potrebujejo institucionalnega varstva. Občutek varnosti in brezskrbno preživljanje tretjega življenjskega obdobja oskrbovancem omogoča možnost izbire načina in oblike pomoči, ki so jim na voljo. Avtonomnost in zasebnost, obenem pa najvišja stopnja varnosti, so glavni atributi bivanja v oskrbovanih stanovanjih. Zaradi vseh pozitivnih značilnosti je, povsod po svetu, pa tudi pri nas, zaznati trend širjenja oskrbovanih oz. varovanih stanovanj. Kakovostno grajena naselja varovanih stanovanj z vso potrebno družbeno infrastrukturo omogočajo brezskrbno preživljanje tretjega življenjskega obdobja. Pri nas grajena oskrbovana stanovanja so zaradi funkcionalnosti večinoma locirana ob domovih za starejše in so v ruralnih predelih Slovenije večinoma bolj ali manj odmaknjena od mestnih središč. To pomeni, da je možnost medgeneracijskega druženja manjša, kar lahko vodi tudi do izoliranosti teh sosesk. V izogib možnosti take segregacije starejših je primer gradnje v Nemčiji t.i. Bielefeldski model soseske. Za oskrbo starejših je v tej soseski prirejeno največ 20 odstotkov stanovanj, ki so razpršena med druga stanovanja, kar omogoča naravno povezanost med mlajšo in starejšo generacijo prebivalstva.

Ne glede na vrsto oskrbe pa je nedvoumno cilj družbe in želja posameznikov, da ostanejo čim dlje v domačem okolju. Seveda pa to kljub čustvenim navezam in moralni odgovornosti vedno ni mogoče. Današnji tempo življenja, zaposlenost, oddaljenost ali zdravstvene težave mnogim družinskim članom onemogočajo, da bi prevzeli vlogo oskrbovalca.

Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog