Vodič

Ureditev meje

Zemlja oz. parcele, ki jih imamo v lasti, so določene z mejami, ki jih ločujejo od drugih parcel (sosednjih parcel). Meje so navidezne črte v naravi, ki ločujejo parcele med seboj, podrobno pa so določene v zemljiškem katastru. Meje definira Zakon o evidentiranju nepremičnin, ki mejo določa kot več daljic, ki so med seboj povezane v zaključen poligon. Po zakonu meja razmejuje zemljišče parcele od zemljišča ene ali več sosednjih parcel.

Čeprav bi morali lastniki vedeti, kje so meje med različnimi parcelami, pa v praksi zelo pogosto ni tako. Da ne prihaja do sporov in koriščenja tuje zemlje je treba meje ustrezno urediti: določiti in označiti potek mej – urediti mejo. Ureditev meje opravi geodetsko podjetje, meja pa se evidentira v upravnem postopku pri Geodetski upravi v postopku evidentiranja urejene meje. Če pride do spora in meje ni mogoče urediti v tem postopku, se meja ureja v sodnem postopku.
 

Elaborat ureditve meje

Pri postopku ureditve meje je treba najprej izdelati elaborat ureditve meje, ki ga izdela geodetsko podjetje. Elaborat ureditve meje vsebuje predlog meje, ki naj bi se kot urejena zabeležila v zemljiškem katastru in zapisnik mejne obravnave. Predlagana meja se ne sme razlikovati od meje po podatkih zemljiškega katastra, upoštevajoč natančnost njegovih podatkov. Če se meja, ki so jo pokazali lastniki parcel, razlikuje od predlagane meje, vsebuje elaborat ureditve meje tudi prikaz poteka pokazane meje.
 

Mejna obravnava

Za izdelavo elaborata ureditve meje mora geodetsko podjetje izvesti mejno obravnavo, na katero povabi vse lastnike parcel, katerih meja se ureja, torej lastnike parcele, za katero se meja ureja in lastnike vseh sosednjih parcel. Vabila mora geodetsko podjetje poslati vsem lastnikom vsaj 8 dni pred izvedbo mejne obravnave. Na mejni obravnavi lastniki geodetu pokažejo ali natančno opišejo potek meje v naravi. Lastniki lahko zahtevajo, da jim geodet pokaže mejo po podatkih zemljiškega katastra.

Če se pokazana meja ne razlikuje od meje v zemljiškem katastru in lastniki vseh parcel soglašajo s potekom meje, geodet mejo izmeri in jo prikaže v elaboratu ureditve meje kot predlagano mejo. Če se pokazana meja ne razlikuje od meje v zemljiškem katastru, a se lastniki parcel ne strinjajo z njenim potekom, mora geodet poskusiti doseči sporazum. Če mu to ne uspe, mora določiti mejo, v elaboratu pa prikazati pokazane meje in predlagano mejo. Enako mora postopati, če se pokazana meja razlikuje od meje v zemljiškem katastru.

Ob koncu mejne obravnave se izdela zapisnik, ki je sestavni del elaborata ureditve meje. Če se lastniki sosednjih parcel strinjajo, lahko geodetsko podjetje na podlagi zahteve lastnika parcele, označi mejo z mejniki.
 

Postopek evidentiranja meje pri GURS

Ko je izdelan elaborat ureditve meje, se na Geodetsko upravo RS vloži zahteva za uvedbo postopka evidentiranja meje. Za to lahko lastniki pooblastijo geodetsko podjetje, vendar jih v postopku le-to ne sme zastopati. Če je elaborat ustrezen in se lastniki strinjajo z mejo, potem Geodetska uprava po skrajšanem postopku izda odločbo o evidentiranju urejene meje. Na osnovi odločbe se meja vpiše v zemljiški kataster kot urejena. Na zahtevo lastnika se tako urejena meja lahko označi v naravi z mejniki na podlagi podatkov iz zemljiškega katastra.

Če je v elaboratu več pokazanih mej, GURS opravi ustno obravnavo. Če se ustne obravnave ne udeležijo lastniki, ki se ne strinjajo s predlagano mejo, potem se šteje, da se s predlagano mejo strinjajo. Če se lastniki lahko sporazumejo o poteku meje, vendar ne v skladu z mejo, ki je prikazana v elaboratu in v skladu z zemljiškim katastrom, potem se meja uredi po predlogu lastnikov.

Če na ustni obravnavi ne pride do soglasja glede meje, potem morajo lastniki, ki se z mejo ne strinjajo, v 30 dnevih začeti sodni postopek za ureditev meje.

Vir: SLONEP

Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog