Izgubljena originalna kupoprodajna pogodba

Zanima me možnost vpisa v zemljiško knjigo. Izgubila sem original l. 2000 sklenjene kupoprodajne pogodbe. Predhodni lastnik pa svoje pogodbe nima. Tako da nimam niti verige pogodb. Kakšen je postopek v tem primeru in okvirni strošek.

(Branka)

ODGOVOR:

Vzpostavitev zemljiškoknjižne listine je poseben postopek, ki je v ZZK-1 predviden prav za primere, ko zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine, ki bi moral izdati zemljiškoknjižno dovolilo, ne obstaja več ali ni dosegljiv. V tem postopku sodišče vzpostavi (amortizira oz. nadomesti) listino, ki ni primerna (sposobna) za vpis v zemljiško knjigo.

Postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine se začne na predlog, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:

• če predlagatelj postopka verjetno izkaže,da je bilo v njegovo korist oziroma v korist njegovih pravnih prednikov izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice (listina, katere vzpostavitev se zahteva) in da se je ta listina uničila oziroma izgubila, in
• če so izpolnjeni drugi pogoji za vknjižbo te pravice v korist predlagatelja postopka.

Predlagatelj mora torej dokazati, da je med pravnim prednikom in predlagateljem (oziroma njegovim pravnim prednikom) prišlo do veljavne sklenitve razpolagalnega pravnega posla, vendar se je listina uničila ali izgubila, tako da nobena od strank ne razpolaga z zemljiškoknjižno listino, niti ne ve, kje je. Šteje se, da je ta pogoj verjetno izkazan, če predlagatelj postopka predlogu za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine priloži kopijo listine, katere vzpostavitev se zahteva, ali če verjetno izkaže, da ima nepremičnino v lastniški posesti, s tem da predloži overjene izjave lastnikov sosednjih nepremičnin, ki potrjujejo to dejstvo.

To v praksi pomeni, da morata (vsaj) dva soseda potrditi s pisno in pri notarju overjeno izjavo, da so po njunih utemeljenih domnevah pridobitelji posestniki nepremičnine, ki je predmet nadomestitve listine, da jih redno videvajo prihajati in odhajati iz stanovanja, da je njihovo ime napisano na vratih stanovanja in/ali na poštnem predalu, zvoncu, na morebitnih v skupnih prostorih stavbe objavljenih seznamih stanovalcev, da se udeležujejo sestankov etažnih lastnikov ipd.

Za vložitev predloga je aktivno legitimirana samo oseba, v korist katere bi bilo mogoče dovoliti vknjižbo lastninske pravice, če bi ta oseba lahko predložila listino, vzpostavitev katere se zahteva.

Predlagatelj lahko vzpostavitev zemljiškoknjižne listine zahteva samo:

• bodisi z isto vlogo, ki obsega tudi zemljiškoknjižni predlog, s katerim zahteva vknjižbo lastninske pravice v svojo korist,
• bodisi s posebno vlogo, vloženo v postopku odločanja o zemljiškoknjižnem predlogu.

Če je predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine vložen po vložitvi zemljiškoknjižnega predloga za vknjižbo lastninske pravice, zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti združi obravnavanje obeh predlogov v isti postopek.

V predlogu, ki se nanaša na vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, mora predlagatelj navesti:

• podatke o vsebini listine, katere vzpostavitev se s predlogom zahteva, in podatke o osebi, ki je to listino izstavila, ter o osebi, v korist katere je bila ta listina izstavljena,
• dejstva, iz katerih verjetno izhajajo te okoliščine.

Predlagatelj mora predlogu priložiti tudi potrdilo o plačilu pavšala za objavo oklica o začetku postopka. Če predlogu to potrdilo ni priloženo, zemljiškoknjižno sodišče izda sklep, s katerim pozove predlagatelja, da v 8 dneh po prejemu sklepa pošlje potrdilo o plačilu pavšala. Če predlagatelj v tem roku ne pošlje potrdila o plačilu pavšala, zemljiškoknjižno sodišče razveljavi sklep o začetku postopka in zavrže predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine ter hkrati odloči o zemljiškoknjižnem predlogu za vknjižbo lastninske pravice.

Nataša Berghaus, univ. dipl. prav.

ePravnik d.o.o.

09.02.2016 (SLONEP)

Odgovori s pravnega področja so vezani na datum odgovora, zato vam svetujemo, da preverite ali ni morda do današnjega dne prišlo do sprememb v zakonu. Za zanesljivo rešitev vašega vprašanja priporočamo posvet z odvetnikom.
Odgovori na pravna vprašanja služijo zgolj za splošno orientacijo v podanem primeru. Zaradi sodne prakse in specifičnosti posameznega primera ne morejo služiti za splošno reševanje pravnih težav.
Uporaba podatkov je dovoljena izključno v zasebne namene in na lastno odgovornost - glej Pravno pojasnilo.

Vsakršno kopiranje in javno objavljanje vsebin, brez poprejšnjega soglasja družbe Internet Media d.o.o., je prepovedano in v nasprotju z zakonom o intelektualni lastnini!

Odgovori na vprašanja so last podjetja Internet Media d.o.o., razen v primerih, kadar je navedeno drugače.