Novice

novica

Zaščita jablan

Zaščita jablan
Objavljeno dne 19.04.2010

Škodljivci in bolezni so že od nekdaj prisotni na sadnem drevju, z intenzivnostjo pridelovanja pa so se oblikovali načini, kako se jim zoperstaviti. V desetletju po drugi vojni se je škropljenje s sredstvi za varstvo rastlin precej razširilo, predvsem v zahodni Evropi in ZDA, po uvodnem navdušenju pa je prišlo do streznitve: »čudežna zdravila« so pokazala številne škodljive učinke na okolje in zdravje ljudi. Danes je vse več potrošnikov, ki ne marajo lepih jabolk, ki so pridelana s pomočjo kemičnih sredstev, temveč rajši povprašujejo po tistih, ki so pridelana na prijaznejše načine. Kljub temu se z rabo sredstev za varstvo rastlin še vedno pretirava. Pogosto ni nobene osnove za njihovo rabo, sploh pa ne tam, kjer se goji sadje ekstenzivno – v vrtovih. Škropilni načrti namenjeni za intenzivno pridelovanje, se enostavno prenesejo in veljajo tudi za vrtove, zato ni nič čudnega, da imajo mnogi odpor do sajenja sadnih rastlin.

Jablana je bila in je še vedno najbolj razširjena sadna vrsta pri nas, zato je tudi izbor sort zelo pester. Sploh zadnja leta se je pojavilo mnogo novih imen, katerih pomembna lastnost je odpornost na škrlup. Ta povzroča krastavost plodov, kar zmanjšuje njihovo uporabno in estetsko vrednost. Najboljša zaščita je sajenje odpornih sort, kot so topaz, relinda, prima, enterprise in druge. Na škrlup občutljive sorte pa bomo obdržali v zadovoljivem stanju s tremi do štirimi škropljenji takoj po cvetenju do sredine junija.

Pepelasta plesen je v primerjavi s škrlupom mnogo manj agresivna, pojavlja pa se predvsem na jonatanu in njegovih križancih. Močnejše okužbe so redke, bolezen pa lahko brzdamo že s trganjem okuženih vršičkov.

Pomembna in zadnja leta močno odmevna bolezen je bakterijski hrušev ožig, ki lahko, če pravočasno ne ukrepamo, povzroči propad drevesa. Najugodnejši pogoji za okužbo so v času cvetenja in poleti po poškodbah zaradi toče, znaki pa so rjavkasti izcedek, podobno kot pri smoljenju koščičarjev. Sprva se sušijo posamezne veje, nato pa se venenje razširi na celotno drevo. Plodovi počrnijo in ostanejo na drevesu, enako pa se dogaja tudi z listi. Ob prvih znakih izrežemo napadene dele vsaj 50 cm v zdrav les, rane pa zamažemo z bakreno pasto. Prej smo jablane rezali tudi poleti v času zmanjšane aktivnosti, po razmahu bakterijskega hruševega ožiga pa zgolj pozimi v času mirovanja. Rezanje opravimo dovolj zgodaj, da se rane še pravočasno zacelijo do takrat, ko nastopijo ugodni pogoji za okužbo.

Cvetožer je majhen hrošček, ki ima silno ime, škoda na jablanah pa je le redkokdaj tolikšna, da upravičuje uporabo sredstev za varstvo rastlin. To še posebej velja za sadje na vrtovih, nekaj več preglavic pa lahko povzroči le v intenzivnih sadovnjakih blizu gozda. Spomladi odlagajo samice jajčeca v cvetne popke takoj, ko se prikažejo med vršički lističev. Iz jajčec se izležejo belkaste ličinke, ki se hranijo z vsebino cvetov. Kadar se cvetenje zavleče zaradi hladnega vremena, je lahko škoda večja, v toplem pa se cvetje naglo odpre in ličinke popadajo na tla. Kjer povzroča cvetožer večjo škodo, škropimo v času brstenja z ustreznim insekticidom.

Na jablanah je znanih več vrst listnih uši, vsem pa je skupno sesanje sokov iz listov, plodov in mladih poganjkov, ki se zvijajo in deformirajo zaradi posebnih snovi, ki jih izločajo uši. Najbolj razširjena je zelena uš, ki se pojavlja od brstenja do jeseni. Njeno delovanje je omejeno predvsem na liste in mlade še zelene poganjke, medtem ko sesajo mokaste uši tudi plodove, ki ostanejo drobni in deformirani. V poletnih mesecih se mokaste uši preselijo na trpotec, jeseni pa se vrnejo na jablane, kjer odlagajo zimska jajčeca. Nekoč je bila pomemben škodljivec jablan tudi krvava uš, ki pa ima učinkovitega naravnega sovražnika – krvavkinega najezdnika. Na vrtu lahko omejimo uši z budnim spremljanjem in pregledovanjem mladih poganjkov. Napadene poganjke odstranimo in tako preprečujemo njihovo širjenje. Posebno občutljive so mlade jablane, zato jim posvetimo še toliko več pozornosti. Pomembno je tudi odstranjevanje poganjkov, ki niso potrebni za rodnost in oblikovanje krošnje. Kjer se uši močneje pojavljajo, škropimo v času napenjanja brstov z oljnimi pripravki, kasneje pa z ustreznimi insekticidi. Izogibati se moramo uporabi piretroidov in drugih široko delujočih insekticidov zaradi delovanja na koristne organizme (polonice, tenčičarice itd).

Pršice so drobceni predstavniki pajkovcev, ki se množično pojavljajo navadno tam, kjer se škropi z ostrimi insekticidi. Napadena drevesa prepoznamo že od daleč po sivkasto srebrnem lesku listja. Zaradi sesanja rastline slabijo, sploh mlade, plodovi pa predčasno odpadajo. Ukrepamo v času brstenja z oljnimi pripravki ali žveplom, močno okužena drevesa pa škropimo z akaricidi.

Kaparjem pravimo tudi ščitaste uši in se uvrščajo med hujše škodljivce jablan, čeprav je danes njihov pomen mnogo manjši, kot je bil pred leti. Kjer je prisoten, ga omejujemo s škropljenjem z oljnimi pripravki v času brstenja.

Jabolčni zavijač je vsem znan zaradi črvivosti, ki jih povzročajo bledo rožnate gosenice. Nekatera sorte, sploh zgodnje, so še posebej občutljive, tako da je lahko črviva večina plodov. V tem primeru se moramo resno vprašati, ali sploh še imeti takšno sorto kljub okusnosti plodov. Škropljenje in zatiranje namreč ni enostavno, saj letajo metuljčki nepretrgoma od sredine maja do septembra. Nekoliko pomaga postavljanje spolnih lepljivih vab, na katere se lepijo metuljčki.

Preventivno lahko zmanjšujemo pojavljanje bolezni in škodljivcev s pravilnim oskrbovanjem jablan. V prvi vrsti je treba omeniti dodajanje hranil. Prekomerno gnojenje z dušikom povečuje občutljivost rastlin, zato naj bodo odmerki zmerni in na naravni osnovi. Dušik v organskih gnojilih se sprošča počasi, podobno delovanje pa ima tudi v nekaterih boljših mineralnih sadjarskih mešanicah. Pomembna je tudi rez, s katero skrbimo, da je krošnja odprta, zračna in primerno osvetljena. Nujno je tudi redno vsaj enkrat tedensko pregledovanje rasti, sploh od maja do julija, da še pravočasno ukrepamo in odstranimo škodljivo zalego.

Robert Mabič

Vir: SLONEP
Dodaj v:
  • RSS Novice
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog