Se je kriza v slovenskem gradbeništvu že končala?

Slovensko gradbeništvo v času gospodarske krize

Gradbena podjetja.
V letu 2012 je bilo v dejavnosti gradbeništvo registriranih 18.392 podjetij s pretežno tržnimi dejavnostmi ali za 5,4 % manj kot v letu 2008, ko je bilo gradbeništvo na vrhuncu, in za 2,9 % manj kot v prejšnjem letu, tj. v letu 2011. V letu 2012 je velika večina gradbenih podjetij opravljala specializirana gradbena dela (79,8 %), druga so se ukvarjala z gradnjo stavb (17,2 %) in gradbenih inženirskih objektov (3,0 %).

Zaposlenost.
V letu 2012 je v gradbenih podjetjih delalo 62.357 oseb ali za 30,5 % manj kot v letu 2008 in za 9,6 % manj kot v letu 2011. Število zaposlenih je glede na leto 2008 upadlo v vseh vrstah gradbenih podjetij, najizraziteje, skoraj za polovico v podjetjih, ki se ukvarjajo z gradnjo stavb (za 45,5 %); v podjetjih, ki gradijo gradbene inženirske objekte, se je zmanjšalo za 38,7 %, v podjetjih, ki opravljajo specializirana gradbena dela, pa za 17,8 %.

Dodana vrednost.
V letu 2012 so gradbena podjetja ustvarila malo več kot za 1,2 milijarde EUR dodane vrednosti ali za 41,6 % manj, kot so je ustvarila v letu 2008, in za 5,2 % manj kot v letu 2011. Več kot polovico dodane vrednosti so v letu 2012 ustvarila podjetja, ki opravljajo specializirana gradbena dela (54,0 %), približno četrtino so je ustvarila podjetja, ki gradijo stavbe (24,8 %), 21,2 % pa podjetja, ki gradijo gradbene inženirske objekte.

Sredstva za plače.
V letu 2012 so sredstva za plače v gradbeništvu znašala približno 768 milijonov EUR ali skoraj za tretjino (31,0 %) manj kot v letu 2008 in za 11,3 % manj kot v letu 2011. Glede na leto 2011 so se sredstva za plače v največji meri znižala v podjetjih, ki se ukvarjajo z gradnjo gradbenih inženirskih objektov (za 20,5 %), v nekoliko manjši meri v podjetjih, ki se ukvarjajo z gradnjo stavb (za 15,0 %), v najmanjši meri pa v tistih, ki se ukvarjajo s specializiranimi gradbenimi deli (za 4,3 %).

Investicije.
V letu 2012 so gradbena podjetja z najmanj 20 zaposlenimi ustvarila za 75 milijonov EUR bruto investicij v osnovna sredstva ali 1,6 % vrednosti vseh bruto investicij v 2012 in za 22,5 % več kot v letu 2011. Največji delež vrednosti vseh bruto investicij v osnovna sredstva v Sloveniji so ta podjetja ustvarila v letu 2008, 4,0 %. V letu 2012 se je največ investiralo v osrednjeslovenski, najmanj pa v zasavski statistični regiji (v prvi 3.444 EUR, v drugi 960 EUR na prebivalca).

Eko sklad.
Po podatkih Eko sklada je bilo v obdobju od leta 2008 do leta 2013 izvedenih več kot 63.000 naložb v stanovanjske stavbe in je bilo za ta namen izplačanih za nekaj več kot 88 milijonov EUR nepovratnih sredstev. Eko sklad (slovenski okoljski javni sklad) deluje pod tem imenom od leta 2008. Sredstva, ki jih je Eko sklad izplačal v tem letu, so pomenila 0,6 % vrednosti opravljenih del na stanovanjskih stavbah v tekočih cenah. V naslednjih letih je delež sredstev, izplačanih iz tega sklada, naraščal in v letu 2013 je dosegel že 11,5 % vrednosti opravljenih gradbenih del na stanovanjskih stavbah. Vendar vse investicije za leto 2013 še niso zaključene in tudi vsa sredstva še niso bila izplačana. Na podlagi podatkov ocenjujemo, da bi delež sredstev iz tega vira za leto 2013 lahko znašal blizu 13,0 % vrednosti v letu 2013 opravljenih gradbenih del na stanovanjskih stavbah. Največji delež izplačanih nepovratnih investicijskih sredstev iz tega vira je bil vložen v enostanovanjske stavbe, v letu 2008 je znašal 84,5 %. Ta delež se znižuje; v letu 2013 je znašal le še 69,2 % izplačanih nepovratnih sredstev. Delež investicij v dvostanovanjske stavbe se v zadnjih letih giblje okoli 5,0 %, medtem ko se delež sredstev v tri- in večstanovanjske stavbe povečuje in je leta 2013 znašal 25,2 %.