Novice

novica

Sklepi 19. nepremičninskega posveta: stanovanjska politika ni ustrezna

Objavljeno dne 17.11.2008

Na 19. tradicionalnem posvetu Poslovanje z nepremičninami: država državljani, stanovanje, ki je potekal 13. in 14. novembra je sodelovalo okoli 350 nepremičninskih strokovnjakov. Razpravljali so o aktualnih problemih poslovanja z nepremičninami. Rdeča nit posveta je bil najemni trg stanovanj, oskrbovanih stanovanj in kakovost bivanja. Ena izmed glavnih ugotovitev je, podobno kot prejšnja leta, da stanovanjska politika ni ustrezna in ne zagotavlja reševanja najbolj perečih težav.

V plenarnem delu so udeleženci opozorili, da je sedanja kriza na nepremičninskem področju priložnost za porast kakovosti. Kakovost gradnje sedaj v veliko primerih ne ustreza, saj so znani primeri, da se v fazi projektiranja ne upoštevajo veljavni standardi. To pomeni slabše počutje ljudi, veliko porabo energije in hitrejše staranje objektov.

Pri varovanih stanovanjih, ki so namenjena starejšim, je velik razkorak med potrebami in možnostjo prodaje (majhna finančna možnost upokojencev za nakup). Razmere še poslabšuje Pravilnik o oskrbovanih stanovanjih, ki ne ustreza zahtevanim standardom in bi ga država morala spremeniti oz. posodobiti.

Večstanovanjskim stavbam »pripadajoča zemljišča« v večini primerov niso določena in evidentirana. Nov Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine daje ustrezno zakonsko podlago za hitrejše reševanje tega problema, vendar pa je treba, da bo zakon dejansko zaživel v praksi, pospešiti delo sodišč.

Povezane in usklajene zemljiške politike v Sloveniji nimamo. Podobno lahko ugotovimo za še vedno nepopolne in nepovezane nepremičninske evidence, ki o isti vrsti nepremičnine vsebuje različne vrednosti podatkov.

Najemni trg stanovanj ni ustrezno reguliran, saj na nivoju države niso oblikovani jasni cilji in posledično tudi ni jasne politike. Najemni trg je treba analizirati in sprejeti ukrepe s ciljem, da se zagotovi delovanje in razvoj stanovanjskega najemnega trga. Zniževati je treba tveganje, ki sta mu pri sklepanju najemnih pogodb izpostavljena najemodajalec in najemojemalec, da se bo spodbudilo sklepanje dolgoročnih najemnih pogodb.

Natančnejša določitev poslov upravljanja ter ključ za delitev obratovalnih stroškov v večstanovanjskih stavbah bo uredil Pravilnik o upravljanju, ki je v pripravi. Udeleženci so se strinjali, da je tak pravilnik potreben. Rešitve naj bi podpirale jasne opredelitve poslov upravljanja, Merila za delitev obratovalnih stroškov bodo enostavna in razumljiva in jih bo mogoče v praksi tudi izvajati.

Stanovanjska politika bo lažje uresničljiva, če bo imela manjše število ciljev. Po normalizaciji tega naj se za »neprofitni najem« uporablja predvsem stara stanovanja. »Neprofitni« naj bo najemnik (subvencija, stanovanjski dodatek) in ne stanovanje. Z bistvenim povečanjem najemnih stanovanj bi lahko odpadli javni razpisi za njihovo dodelitev. Nosilec stanovanjske politike naj bi bil Stanovanjski svet, ki bi medresorsko povezoval različna ministrstva, imel finančna sredstva za stimulacije in pristojnost za njihovo dodelitev.

Sestavni del zemljiške politike ni le urbanistično načrtovanje, temveč tudi komunalno opremljanje. Zaradi zagotavljanja preglednosti na področju komunalnih dejavnosti bi potrebovali nosilca državne politike za to področje.

Bela knjiga GZS za večjo konkurenčnost nepremičninskega poslovanja je strateški dokument za dialog z vlado in socialnimi partnerji v kateri predlaga 88 ukrepov za razvojni preboj in trajnostno rast Slovenije. Zbornica za poslovanje z nepremičninami predlaga dodatnih 15 ukrepov za dvig konkurenčnosti poslovanja z nepremičninami. Predlaga uvedbo in usmeritev delovanja nepravdnih oddelkov okrajnih sodišč, ki jim nov Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine nalaga reševanje določanja pripadajočih zemljišč k stavbam s sodno odločbo.

Najemodajalski trg države se krči, saj je cilj države, da bi vsak proračunski uporabnik imel v upravljanju le tisto nepremičnino/premoženje, ki ga potrebuje za upravljanje svoje dejavnosti. Na drugi strani pa naj bi z novimi naložbami v lastne prostore ugasnile potrebe po najemu prostorov. Opisana politika pomeni na eni strani povečanje ponudbe na nepremičninskem trgu (nepotrebne nepremičnine) na drugi strani za povečano investiranje v gradnjo nepremičnin za potrebe proračunskih uporabnikov. To pa pomeni večjo dinamiko na področju reševanja prostorske problematike. Obstaja verjetnost, da bo dinamika gradnje počasnejša, najem države pa stabilen.

EU standard za storitve nepremičninskega posrednika je tudi priložnost, da v Sloveniji uveljavimo pozitivne določbe tega standarda, saj je Zakon o nepremičninskem posredovanju v konfliktu s poslovno logiko in novimi pravili EU (potrebna je ukinitev roka trajanja pogodbe o posredovanju 9 mesecev, odprava omejitve višine plačila posredovanja 4 %).

Vpis obligacijskih pravic v Zemljiško knjigo, je pomembno varstvo pravic, vendar je treba presoditi, v katerih primerih je vpis smiseln.

Populacija starejših občanov se povečuje. Le-ti so običajno v toku svojega življenja pridobili v last nepremičninsko premoženje, ki jim v obsegu in kakovosti ne ustrezajo več. Zato obstaja priložnost plasiranja tega premoženja na trg nepremičnin, obenem pa se na trgu zagotovi po obsegu, kakovosti in prilagodljivosti ustreznejša stanovanja.

Sistem množičnega vrednotenja nepremičnin zagotavlja vsem pogled na trg nepremičnin, s homogenim referenčnim sistemom vrednosti vseh nepremičnin v državi. Primeren je za različne namene: davki in takse, povezane z nepremičninami, ugotavljanje premoženjskega stanja prebivalstva v upravnih ali racionalnih postopkih, zavzemanjem tveganj pri posojilih in podobno.

Cene in posledično vrednosti nepremičnin so bile v preteklosti relativno previsoke glede na plačilno sposobnost fizičnih in pravnih oseb. Razlog so premajhna ponudba komunalno opremljenih zemljišč in neustrezni ukrepi države pri zagotavljanju ustrezne ponudbe glede različnih lokacij v Sloveniji. Ko se bodo cene nepremičnin prilagodile realni ravni, bodo tudi donosi iz najemnin ustreznejši.

Za zagotovitev strokovnosti dela sodnih izvedencev in cenilcev nepremičninskih pravic je nujno prilagoditi znanja in pogoje podobnim organizacijam v drugih državah EU. Spremeniti je treba način obračunavanja stroškov izvedenskega dela sodnih izvedencev in cenilcev in ga uskladiti v sodelovanju s predstavniki strokovnih združenj. Pri površinah nepremičnin je treba dosledno uporabljati nazive, ki jih predpisuje standard ISO 9836.

Posvet je organizirala GZS, Zbornica za poslovanje z nepremičninami, skupaj s soorganizatorji: Ministrstvom za okolje in prostor, Ministrstvom za pravosodje, Stanovanjsko zbornico Slovenije, Stanovanjskim skladom RS, Združenjem FIABCI Slovenija in Združenjem lastnikov nepremičnin Slovenije.

Vir: SLONEP
Dodaj v:
  • RSS Novice
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog