Z obiska razstave Arhitektura - inventura

Na že običajni  vsakoletni pregledni arhitekturni razstavi članov Društva arhitekov Ljubljanai, ki je potekala od 11. januarja do 8. februarja, so se predstavljali različni člani, vsak s svojimi projekti – od bivanjskih in poslovnih prostorov, do zelo tradicionalnih, že obstoječih objektov, tako interierno kot tudi predstavitve narazličnejših izvirnih eksterierjev. Skozi svoje oči bi zelo orisno, kot opazovalec naštela nekaj bistvenih, skupnih značilnosti posameznih projektov : zanimiva je predvsem igra najrazličnejših materialov, ki jih seveda današnje tržišče na široko ponuja, zelo konkretne, čiste, tako ravne kot oble linije notranje opreme in same arhitekture, velik poudarek na enostavnosti uporabe in zanimivih povezovalnih not oblikovanja posameznih sklopov prostora, tisto kar me je še posebej navdušilo pa je izredna prosojnost. Veliko stekla, ogromno dnevne svetlobe, čudoviti pretoki gibanja skozi prostor in domiselne igre z umetno svetlobo. Težnja po spoju  z naravo in bivanje z njo je vsako leto bolj očitna  tudi skozi arhitekturo.

Po pregledu razstave bi lahko posamezne projekte selekcionirala v različne skupine, glede na namembnost – bivanjski objekti, poslovni objekti, turistična predstavitev, eksterierne rešitve in rešitve, ki jih uvrščamo med kulturno tradicijo objektov. Naj naštejem le nekaj teh rešitev.

Ena takih bivanjskih rešitev, ki jih poznamo predvsem Ljubljančani iz svoje zgodovine, je projekt »koliščarji«, ki prikazuje hišo na barju -  zanimivo oblikovno in hkrati energetsko, čez določen simbol grajen prostor in zelo estetska in domiselna struktura stopnišča, ki spominja na simboliko vode. Arhitekturno zanimiv in hkrati nenavaden je tudi projekt hišice Šenica v Ankaranu, ki deloma stoji na stebrih in se kot mediteranski motiv odlično ujame z naravo, kot njen kontrast,  v linijah rdečih elementov in močne prosojnosti stekla. Z rdečo »podkovan« je tudi stanovanjski objekt Pikapolonica. Fasada v rdečih pikah in z rdečimi balkoni. Posrečen in rahlo drzen pristop. »Vas brez ovir« pa je naselje v Cerkljah na Gorenjskem, kjer naj bi neovirano bivalo kar dvestošestdeset ljudi. Potem so tukaj že marsikomu poznane Riko hiše, kot tradicionalen pristop k snovanju prostora.

Med poslovnimi objeti so tu projekti za poslovne stavbe Merkur, Merkator, Šarabon, Zoldan, Marines, Zavod za varstvo pri delu, A banka, Poteza, SKB Banka in poslovalnica banke Nova KBM v kateri nastopa kot predelni element posameznih sklopov prostora v rdečo prelivajoče steklo, v obliki nekakšnih odprtih kubusev. Drzen za oči opazovalca je tudi Pilates Center, ki kar kipi od čudovitih kombinacij oblik in barv in je takorekoč po svoji oblikovnosti in uporabnosti nekakšen sinonim za sproščanje. Zanimiv projekt je tudi Pošta na Dolenjskem imenovana »Kruh in srce«, kjer gre za simboliko razstavnega prostora v smislu podnajemniška soba-meščanska jedilnica-rojstvo-poroka-smrt. Med gostinskimi lokali pa že tradicionalna Opera bar, z zelo dobro rešitvijo notranje opreme – udobnost in neovirano gibanje – konceptualna zasnova je odlična, kot gost pa lahko povem, da je vzdušje zelo simpatično. Posrečena varianta tovrstnega lokala je Fresco, tik ob Bavarskem dvoru, sončnih barv in poln čarobne svetlobe. Pa natečaj za knjižnico Grosuplje, nato projekt kulturno kongresni center Dolenjske toplice in prenova Kinodvora.

Med projekti, ki so zanimi iz turističnega vidika, pa naj omenim hotel Mons s svojo »Polno skledo« in kongresnim centrom, hotel Golf na Bledu z rekonstrukcijo in hkrati dozidavo termalnega kopališča in Hotel Bernardin s kongresnim centrom ter natečajni projekt turističnega prospekta, z znakom državne identitete Slovenije, ki nas Slovence simbolizira kot dinamične, vitalne in prodorne ljudi. Moderen vložek v arhitekturo Ljubljanskega gradu, ki se posrečeno zliva v tradicionalni sklop – kombinacija kovine, stekla in lesa. Kot znamenje novoletnega razpoloženja v Ljubljani in igro svetlobe in barve pa so tu »Luči v ljubljani«.

Med objekti vezanimi na tradicijo pa je takoimenovani »Muzej na prostem – Ajdov gradec«, Prirodoslovni muzej Slovenije, preureditev cerkve Marije Zvezde v Gornjem gradu  in Pomorski muzej Piran. In še dve igri s prostorom: Ribiški muzej Bistra pri Vrhniki, kjer se gostje sprehajajo skozi projekcijska platna v obliki elastik in Mestno gledališče, kjer prostor »klonirajo«.

Eksterierne, torej zunanje rešitve pa so: nadstrešnice avtobusnih postaj, ki jih vsak dan opazujemo v Ljubljani, Most čez Dravo na Ptuju in most kot poklon Botaničnemu vrtu v Ljubljani ter znameniti Zvezda park.

Med projekti, ki so bili zame osebno prava poslastica na razstavi, pa sem našla:
Predstavitev bivaka, z leseno notranjostjo in simpatične kubusne oblike, ki ga s helikopterjem odložimo na hrib, nato bivanjsko sestavljanjko Miniflex in Flexsys, ki v različni sestavljivosti služijo kar za več funkcij – ali hišico, ali prodajni in promocijski paviljon, lahko izložbo ali celo vrtec. In nadvse eksotična, malce pravljična in zelo funkcinalna rešitev naselja v Maleziji »Bell tower« - objekti posejani v tropskem deževnem pragozdu, lokacija: ob slapovih. V obliki dežne kaplje, ki delujejo kot zbiralnik sončne energije in imajo spalni del in bivalni s kopalnico.

In potem je tukaj še fenomenalno posrečena Pručka Rita, zložena v konceptualno sestavljanko.

Toliko skozi moje oči, vi pa ste našli še marsikaj zanimivega.

Špela Zorčič