Nakup nepremičnin v Sloveniji s strani tujcev

Tujci v Sloveniji lahko pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah pod določenimi pogoji. Izjema so državljani EU, za katere omejitev ni.

Ustava Republike Slovenije v 68. členu opredeljuje, da tujci lahko pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah v Sloveniji pod pogojem vzajemnosti in pod pogoji, ki jih določa zakon oz. mednarodna pogodba, ki jo ratificira državni zbor. Vzajemnost je podana takrat, ko državljan RS ali pravna oseba, ki ima sedež v RS, v državi tujca lahko pridobi lastninsko pravico na nepremičninah pod enakimi ali podobnimi pogoji, pod katerimi lahko pridobivajo lastninsko pravico na nepremičninah v RS tujci. Poleg tega izpolnjevanje teh pogojev za državljana RS ne sme biti bistveno težje od tistega, ki je v Sloveniji predpisan za tujce.

Poudariti pa je treba, da zgornje določbe ne veljajo vedno. Ne uporabljajo se, če sta z zakonom ali z mednarodno pogodbo določena drugačen način in postopek ugotavljanja vzajemnosti ali je drugače določeno v mednarodni pogodbi, ki jo je ratificiral državni zbor.

Državljani EU

Od vstopa Slovenije v Evropsko unijo 1. maja 2004 je dostop do nepremičnin v Sloveniji za državljane Evropske unije prost. Do 1. februarja 2003 so morali državljani EU imeti vsaj 3 leta stalno bivališče v Sloveniji, obstajati pa je morala tudi vzajemnost. Od 1. februarja 2003 do 1. maja 2004 pa je morala obstajati le vzajemnost.

Državljani držav kandidatk za vstop v EU

Od 28. junija 2006 velja Zakon o pogojih za pridobitev lastninske pravice fizičnih in pravnih oseb držav kandidatk za članstvo v Evropski uniji na nepremičninah, ki določa, da fizične in pravne osebe države kandidatke lahko pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah, če obstaja vzajemnost.

Državljani Švice

Švicarski državljani lahko od 1. aprila 2006 dalje pridobivajo lastninsko pravico na nepremičninah v Republiki Sloveniji z nakupom pod pogojem, da imajo v Republiki Sloveniji pravico do prebivanja in stalnega prebivališča, ali da imajo le pravico do prebivanja (ne pa tudi do stalnega prebivališča) in jim je nepremičnina potrebna za gospodarsko dejavnost (ti so upravičeni tudi do nakupa počitniške namestitve).

Državljani ZDA

V Sloveniji na podlagi kontinuitete velja Trgovinska pogodba med ZDA in Srbijo iz leta 1881 in po tej pogodbi imajo državljani ZDA pravico pridobiti lastninsko pravico na nepremičninah v Sloveniji po klavzuli največjih ugodnosti. To pomeni, da lahko pridobijo lastninsko pravico v Sloveniji pod enakimi pogoji, kot veljajo za tiste tuje državljane, ki imajo v RS zagotovljen najugodnejši pravni režim za pridobitev nepremičnin (to so trenutno državljani EU).

Državljani drugih držav

Državljani vseh drugih držav lahko pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah v Sloveniji le na podlagi dedovanja, če obstaja vzajemnost.

Tuje države

Lastninsko pravico na nepremičninah v RS lahko na podlagi Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih pridobijo tudi tuje države, če jo potrebujejo za opravljanje dejavnosti diplomatskega in konzularnega predstavništva, seveda ob pogoju vzajemnosti.

Dedovanje

Zakon o dedovanju določa, da lastninsko pravico na nepremičninah pridobijo tudi tujci, in sicer z dedovanjem, pri čemer se vzajemnost domneva, razen če se ne dokaže nasprotno.

Poudariti je treba, da je iz teh ureditev razvidno, da je pridobitev lastninske pravice mogoča samo z nakupom ali z dedovanjem, medtem ko pridobitev z menjavo, darilom, razdružitvijo skupnega premoženja zakoncev ni urejena.

Postopek za ugotovitev materialne vzajemnosti

Postopek za ugotovitev vzajemnosti se začne z vložitvijo vloge, ki mora vsebovati:

  • osebne podatke tujca,
  • dokazilo o državljanstvu,
  • zemljiškoknjižni izpisek,
  • izjavo o tem, za kakšne namene se nepremičnina pridobiva,
  • listino s podatki o nepremičnini,
  • listino s katero tujec izkazuje pravni interes.

Vloga se pošlje na Ministrstvo za pravosodje, ki mora pridobiti še podatke o pravnem redu, ki ureja pridobivanje lastninske pravice na nepremičninah v državi, katere državljan je vlagatelj. Za te podatke mora ministrstvo zaprositi tujo državo in sicer po diplomatski poti. Te podatke pridobi povprečno v 3,5 mesecih.

Ministrstvo za pravosodje nato presoja, ali je vloga popolna in ali so pogoji izpolnjeni. Vloge lahko zavrne, zavrže, vrne v dopolnitev ali pa na njihovi podlagi izda odločbo, s katero ugotovi obstoj vzajemnosti. Na podlagi odločbe o ugotovitvi obstoja vzajemnosti se lahko sklene kupoprodajna pogodba ali pa se izpelje dedovanje. Sledi vpis v zemljiško knjigo.

Vira:

Nastanek besedila: februar 2008
Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog