Ustavno sodišče

Ustavno sodišče je najvišji organ sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Je neodvisen in samostojen državen organ in v bistvu stoji izven vseh treh državnih vej (zakonodajne, sodne in izvršilne). Ustavni sodnik je lahko le državljan RS, ki je star najmanj 40 let in je pravni strokovnjak. Slovensko ustavno sodišče ima 9 članov, ki so izvoljeni za 9 let.

Ustavno sodišče odloča o:

  • medsebojni skladnosti splošnih pravnih aktov (zakonov z ustavo, podzakonskih aktov z zakoni in ustavo, splošnih izvršilnih aktov z zakoni, ustavo in podazkonskimi akti, ...);
  • ustavnih pritožbah glede kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin;
  • sporih glede pristojnosti (med državo in lokalnimi skupnostmi, sodišči, ...);
  • odgovornosti predsednika republike, predsednika vlade in ministrov;
  • protiustavnosti aktov in delovanja političnih strank;
  • drugih zadevah.

Postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov

Zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko vložijo državni zbor, tretjina poslancev DZ, državni svet in vlada, naslednji pa samo v zvezi s postopki, ki jih vodijo: sodišče, državni tožilec, Banka Slovenije, računsko sodišče, varuh človekovih pravic, predstavniški organi lokalnih skupnosti in reprezentativni sindikati. Zahtevo mora ustavno sodišče obravnavati, medtem, ko pobude za začetek postopka, ki jo lahko vloži vsakdo, ki ima pravni interes, ni treba nujno obravnavati. Pobudi namreč najprej preizkusi sodnik posameznik, nato pa jo ustavno sodišče lahko zavrže, ker ni pravnega interesa, zavrže, ker ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja ali sprejme.

Če jo sprejme, sodišče pošlje zahtevo/pobudo izdajatelju predpisa, da ta nanjo odgovori. Nato obravnava zadevo na obravnavi in po njej na nejavni seji odloči o zadevi. Sodišče lahko razveljavi zakon (od sedaj naprej), odpravi predpise (za nazaj, tako da odpravi tudi vse posledice, kot da tega predpisa sploh ni nikoli bilo), ugotovi neskladnost z ustavo (za predpis, ki je že nehal veljati ali je bil usklajen), ugotovi protiustavnosti predpisa (zahteva spremembo) ali interpretira določbo predpisa (ne spremeni nič, samo drugače razlaga).

Ustavna pritožba

Vloži jo lahko vsakdo, ki meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica. Lahko se vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva (redna in izredna) in sicer najkasneje v roku 60 dni od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je možna ustavna pritožba. Ustavno sodišče pritožbo preizkusi in jo ali zavrže ali sprejme. Nato odloči o pritožbi in pritožbi ugodi (razuveljavi ali odpravi posamični akt) ali ji ne ugodi.

Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog