Novice - Montažne hiše

19.07.2010 - Rastlinam bo vsak lonec sčasoma postal premajhen, zato jim bomo s presajanjem v novo posodo omogočili, da nadaljujejo z rastjo in razvojem. Tudi hranila se v majhni prostornini zemlje hitro porabijo, tako da bo potrebno z novo prstjo ustvariti boljše pogoje za rast. Največja potreba in obenem sovražnik rastlin, sajenih v lonce, je voda. Zaradi prekomernega zalivanja propade veliko več lončnic, kot zaradi pomanjkanja, prizadete rastline pa bomo pozdravili samo z ustreznim ukrepanjem; zdravljenjem in presajanjem.

Lončnice je treba redno presajati, da bo rast bujna.

Presajanje je za vsako rastlino šok, zato to naredimo takrat, ko so najmanj občutljive. Za večino lončnic je to čas prebujanja po zimskem počitku, navadno marca in aprila. Daljši in toplejši dnevi bodo spodbudili dejavnosti za čimprejšnje okrevanje, kamor bo usmerjena vsa energija.

Sobne lončnice presajamo redno zaradi prilagajanja rasti in izboljševanja prsti. Večina rastlin s pregostimi koreninami raste počasi, težko pa jih je tudi zalivati, saj voda, ker je malo prsti, kar steče skozi lonec. Zaradi pomanjkanja hranil rastlina v takšnem rastišču strada in ni takšna, kot od nje pričakujemo. Nekatere rastline presajanje slabo prenašajo in že ob najmanjšem obračanju ali spremembi lokacije odvržejo listje. Pogosto se stanje takšnih rastlin še dodatno poslabša z zalivanjem v dobri veri, da jim s tem pomagamo. Zaradi odpadlega listja je transpiracijska površine zmanjšana, zato so tudi potrebe po vodi minimalne. Tako lahko pride do gnitja korenin, ki je še dodaten udarec za že tako oslabljeno rastlino, ki si le stežka opomore. Zato je v tem primeru boljša rešitev obnavljanje vrhnje lončne prsti namesto presajanja. Z lopatko, žlico ali drugim pripomočkom odstranimo zgornjo plast zemlje do korenin, ki morajo ostati nepoškodovane, nadomestimo pa jo s svežo in s hranili bogato prstjo. Kakovostno prst lahko pripravimo tudi sami z mešanjem navadne prsti za lončnice in ustreznega gnojila, pri razmerju pa se držimo priloženih navodil. Kakovostne sestavine se bodo sčasoma razporedile po celotnem volumnu prsti, kar bo vidno na novi rasti. So pa tudi takšne rastline (vitezova zvezda), ki prav obožujejo zbito omejeno rast, zato jih ne presajamo ali pa le poredko, lonec pa naj bo večji kvečjemu za številko.

Presajanje večine lončnic ni zahtevno opravilo, le nekaterih pravil se moramo držati. Najprej rastlino vsaj eno uro prej izdatno zalijemo, vodi pa lahko dodamo tudi hranila. Tako bo šla koreninska gruda lažje iz lonca brez, da bi jo kakorkoli poškodovali, obenem pa bodo hranila na voljo v prvi fazi obnavljanja in prilagajanja. To je pri presajanju zelo pomembno, saj so ranjene korenine občutljive na koreninske bolezni. Lonec z lončnico obrnemo in s trkanjem roba ob trdo podlago vztrajamo, dokler se gruda ne vda. Poškodovane in suhe dele odstranimo s škarjami, korenine pa narahlo razprostremo. Rastlino postavimo na sredino novega lonca, ki smo ga pred tem do ustrezne višine napolnili s svežo prstjo. Za prst debel drenažni drobir bo prav tako koristen zaradi manjše verjetnosti zastajanja vode v območju korenin. Debelejših korenin ne režemo, druge pa po potrebi nekoliko skrajšamo, z izjemo lasastih korenin, ki jih ne krajšamo. Koreninski vrat mora biti v ravnini z lončnim robom, prazna mesta pa dopolnimo s prstjo, potlačimo in zalijemo. Zaradi lažjega zalivanja naj bo višina prsti 1 do 2 cm pod robom lonca.

Pri presajanju večjih lončnic ravnamo podobno, problem pa nastane zaradi velike teže koreninske grude. Rastline, ki so že dosegle polno velikost in takšne, ki rastejo počasi, presajamo v lonce enakih velikosti. Lahko se pripeti, da pozimi zaradi nizkih temperatur nekakovostne posode ne zdržijo pritiska in počijo. V tem primeru rastlino previdno izvlečemo, obrežemo poškodovane in mrtve korenine, te so navadno temnejše, nato pa posadimo v novo posodo.

Presajene rastline zalivamo manj, kot običajno. Naj smo pri postopanju še tako pazljivi, lahko pride do poškodb korenin, poškodbe pa so potencialne vhodne rane za bolezni. Po približno dveh tednih jih prestavimo na sončni prostor, pred tem pa naj okrevajo v senci. Zalivanje postopoma povečujemo skladno s povečanjem listne mase, gnojenje pa pride na vrsto takoj, ko se rastline dobro ukoreninijo. Navadno je to takrat, ko opazimo novo rast.

Nekatere rastline imajo posebne zahteve, ki jih moramo upoštevati pri presajanju. Za orhideje so primerni posebni zračni in porozni substrati, kjer voda hitro odteče. Ob presajanju damo na dno lonca nekaj večjih kamnov, ki bodo skrbeli za hitro odtekanje vode. Podobno velja tudi za kaktuse. Lahko uporabimo navadno prst za lončnice, ki smo ji dodali nekaj peska za boljšo prepustnost ali pa v naprej pripravljene substrate. Kaktuse presajamo, ko korenine dosežejo steno lonca, kar je običajno vsake 2 do 3 leta. Tudi azaleje in gardenije imajo posebne zahteve glede prsti. Namenimo jim posebne kisle substrate, primerne za rododendrone, ameriške borovnice in druge rastline s podobnimi zahtevami.

Pri izbiri loncev imamo na voljo celo vrsto oblik in materialov. Navadne glinene je treba pred presajanjem nekoliko namočiti, da ne bodo jemali vlage novo posajenim rastlinam. Substrat v plastičnih loncih ohranja vlago dalj časa kot v glinastih, zato zalivamo manj, obenem pa omogočajo večje zračenje v območju korenin. Zaradi večje teže so glinasti lonci primernejši za sajenje večjih rastlin, plastični pa so primerni za police na balkonih. Že rabljene posode moramo pred sajenjem novih rastlin ustrezno razkužiti, da se ne prenašajo bolezni.

Rastline presajamo zaradi pomanjkanja prostora ali ob motnjah, ki se kažejo v slabšem uspevanju. Pomembno je, da koreninsko grudo kar se da previdno ločimo od starega lonca. Zalivanje je zelo pomembno in ga prilagodimo potrebam rastlin. Sčasoma se bodo presajene rastline opomogle in pognale nove liste. To je znak, da lahko v vodo, namenjeno zalivanju, primešamo tudi ustrezno količino tekočega gnojila.

Robert Mabič